Njihov denar je v bankah, vrata teh pa so zaprta in tako bo ostalo še nekaj dni. A to Grkov, predvsem upokojencev, ki jih zanima, ali so pokojnine na računih, ni ustavilo, da se danes ne bi množično zbrali pred bankami. V upanju, da se bodo vrata morda le odprla. Pa se niso.
Predstavnik grške vlade: Grčija v torek ne bo plačala obveznosti do IMF
Grčija v torek ne bo plačala okoli 1,6 milijarde evrov obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada (IMF), je po pisanju več tujih medijev dejal neimenovani predstavnik grške vlade. Grčija bo v tem primeru v plačilni zamudi do IMF in do odprave te zamude ne bo imela dostopa do sredstev sklada.
To bi bil sicer po besedah prve dame IMF Christine Lagarde prvi primer, ko kaka država iz skupine razvitih gospodarstev ne bi plačala svojega dolga do IMF. Postopek v primeru plačilne zamude v IMF sicer traja kar nekaj časa, a Grčija bi se znašla v skupini držav, v kateri so Zimbabve, Sudan in Somalija, ki so skladu skupaj dolžne 1,8 milijarde dolarjev.
V torek se poleg roka za plačilo junijske obveznosti države do IMF izteče tudi drugi program pomoči območja evra tej prezadolženi evrski državi. Grčija je tako povsem na robu plačilne nesposobnosti in vprašanje je, kako bi v primeru neplačila IMF postopale evrske upnice.
Grčijo v naslednjih tednih čaka kar nekaj velikih finančnih obveznosti do Evropske centralne banke in imetnikov zakladnih menic. Že 10. julija mora odplačati za dve milijardi evrov glavnic, 20. julija pa še za štiri milijarde. Naslednje veliko zapadlo izplačilo je za skupno 3,4 milijarde glavnic in obresti 20. avgusta.
Juncker: Pričakujem, da bo Grčija ostala v prvi ligi
Predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker je na tiskovni konferenci dejal, da pričakuje, da bo število držav z evrom ostalo nespremenjeno, prav tako pričakuje, da bo Grčija še naprej "igrala v prvi ligi".
Dejal je, da je razočaran nad predstavo, ki smo ji bili priča v soboto. "Po vsem trudu, se počutim izdanega. Naredili smo vse, kar smo lahko in ne zaslužimo si tako ostrih kritik," je dejal Juncker. Iz Aten namreč zadnje dni letijo precej ostre besede o zastraševanju in poniževanju grškega naroda. Juncker na drugi strani ocenjuje, da smo zadnje dni gledali igro populizma, egoizma in taktiziranja.
Opozoril je, da je grška stran tista, ki je zapustila pogajanja. "Predlagani ukrepi veliko zahtevajo, a so tudi pošteni," je dejal. Zanikal je, da bi zahtevali reze pokojnin, namesto tega je bilo po Junckerjevem mnenju veliko več govora o strukturnih reformah. "A trajalo je ure in ure, da smo grško vlado prepričali, da ladjarjem zviša davke, čeprav tako pravi zdrava pamet," pravi Juncker.
Juncker je ob tem še dejal, da so vrata za dogovor še vedno odprta, da pa na mizo ne bo prišla nova ponudba. Dodal je še, da bi moral Cipras ljudem povedati, o čem bodo v nedeljo pravzaprav odločali. "Na storite samomora, ker se bojite smrti," je sporočil Grkom, ob tem pa jim pravzaprav sporočil, da bodo – ne glede na to, kako se bo konkretno glasilo referendumsko vprašanje – odločali o obstoju v evroobmočju.
Merklova neizprosna do Grčije
Nemška kanclerka Angela Merkel je zatrla upanje Grčije na morebiten ugodnejši predlog evropske strani glede reševanja grške krize. Evropa ne more popuščati, saj bi to pomenilo škodo na daljši rok, je prepričana.
Merklova je prepričana, da temeljnih evropskih načel ne bi smeli ignorirati. "Kratkoročno bi se jim morda lahko odrekli. Morda bi lahko rekli, da enostavno popustimo. A na srednji in daljši rok bi s tem povzročali škodo," je dejala nemška kanclerka v Berlinu.
Merklova je sicer vse vpletene pozvala k pripravljenosti na kompromise. "Če izgubimo sposobnost iskanja kompromisov, bo izgubljena tudi Evropa," je dejala in opozorila, da mora grška vlada dodati svoj del k rešitvi težave. Solidarnost in odgovornost sta po njenem dve strani iste medalje.
Na drugi strani pa je Merklova popoldne zavrnila možnost posebnega vrha evropskih voditeljev pred nedeljskim referendumom v Grčiji. "Zelo previdni moramo biti glede tega, kakšna sporočila pošiljamo," je dejala. "Če bom povabljena, bom kadar koli odpotovala. A zame trenutno ni prepričljivega razloga za posebni vrh," je dejala.
Nemška kanclerka je nakazala, da bi lahko bil primeren čas za nova pogajanja z Grčijo šele po referendumu. "Če bo grška vlada prosila za pogajanja, na primer po referendumu, seveda tega ne bomo zavrnili," je dejala.
Moscovici: Ne verjamem, da bo Grčiji uspelo vrniti dolg IMF
Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici ne verjame, da bo Grčiji uspelo vrniti dolg Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF). Grčija mora namreč do torka poplačati okoli 1,6 milijarde evrov dolga IMF. "Plačila verjetno ne bo," je dejal za francosko televizijo RTL.
Glede napovedanega referenduma v Grčiji o pogojih mednarodne finančne pomoči je poudaril, da morajo mednarodni posojilodajalci Atene prepričati, da Grkom svetujejo, naj glasujejo za. Znova je poudaril tudi, da sta bili obe strani pred prekinitvijo pogajanj že zelo blizu dogovora.
Evropski voditelji še upajo na dogovor
V Evropi upanje na morebitni dogovor z Grčijo o nadaljnjih izplačilih nujno potrebne finančne pomoči še ni umrlo. Da je dogovor še mogoče doseči, med drugim menijo v Parizu, Madridu in v Rimu. Hkrati so povsod zatrdili, da se ne bojijo učinka domin. Evropska centralna banka (ECB) bo o Grčiji predvidoma znova razpravljala v sredo.
Francoski predsednik Francois Hollande je zagotovil, da je Francija pripravljena ukrepati, da bi Grčija ostala v območju evra. Nujno bo sicer, da Grčija sama pokaže interes ostati v območju z evrom, je dejal. "To je demokracija, pravica grških ljudi je, da odločajo o svoji prihodnosti. Vprašanje je, ali želijo Grki ostati v območju z evrom ali tvegati z odhodom," je poudaril.
Popoldne je Hollande o Grčiji govoril z ameriškim kolegom Barackom Obamo, voditelja pa sta se dogovorila, da bosta skupaj delala v smeri vrnitve vseh vpletenih za pogajalsko mizo. Pogovori bi omogočili rešitev krize in Grčiji zagotovili finančno stabilnost, so sporočili iz francoske predsedniške palače.
Tudi španski gospodarski minister Luis de Guindos je dejal, da pričakuje, da bo Grčija sposobna doseči dogovor s svojimi posojilodajalci še pred iztekom torka, ko se izteče tudi dosedanji program pomoči. "Še vedno je nekaj časa. Drugi program pomoči Grčiji se izteče v torek ponoči, kar pomeni, da imamo še 48 ur in mislim, da se pogajanja še lahko nadaljujejo," je dejal.
Minister, ki je eden od glavnih kandidatov za prevzem mesta vodje evroskupine v letošnjem letu, je ob tem zavrnil primerjave med Španijo in Grčijo. "Situacija v Španiji je povsem drugačna," je ocenil. "Stanje naših bank nima nobene veze s stanjem pred tremi leti, enako velja za proračunski primanjkljaj," je poudaril in zagotovil, da je Španija "dobro pripravljena".
Tudi italijanski finančni minister Pier Carlo Padoan je zagotovil, da grška kriza ne bo zamajala Italije. "Ne bi me presenetilo, a hkrati tudi ne pretirano skrbelo, če bi se nestabilnost na finančnih trgih povečala," je dejal in dodal, da ima "ECB na voljo vse instrumente, da se s takšno situacijo spopade."
Italija je sicer do Grčije izpostavljena z 10,2 milijarde evrov v obliki bilateralnih posojil in 27,2 milijarde evrov prek evropskega programa pomoči. Padoan je pojasnil, da so scenarij grškega bankrota že preračunali in da na zadolževanje vlade ta ne bi imel nikakršnega vpliva.
Grška kriza potopila evropske borze, evro je dražji
Trgovanje na osrednjih evropskih borzah se je zaradi zaostritve grške krize končalo s precejšnjimi padci tečajev delnic. Vlagatelji se bojijo, da ta južnoevropska država drvi proti plačilni nesposobnosti in izhodu iz območja evra. Evro je čez dan uspešno kljuboval pretresom na stari celini in je pridobil na vrednosti.
Evro je v azijskem trgovanju izgubljal na vrednosti, na frankfurtski borzi pa je uspešno kljuboval pretresom in se je okrepil. Ob 17.45 je bil vreden 1,1182 dolarja, kar je 1,76 odstotka več kot v petek, ko je skupna evropska valuta trgovanje sklenila pri 1,0989 dolarja.
Svet ECB o Grčiji znova v sredo
Iz ECB je bilo medtem danes slišati, da bo svet banke o Grčiji načeloma znova razpravljal na prihodnjem rednem zasedanju to sredo. Če bi se stanje medtem zaostrilo, pa je svet pripravljen tudi na hitre izredne sestanke.
V nedeljo se je svet ECB odločil ohraniti nujno likvidnostno pomoč (ELA) grškim bankam na dosedanji ravni, torej pri okoli 90 milijardah evrov. V Atenah so se po tem odločili, da banke v državi ostanejo ves teden zaprte, dvige na bankomatih pa so omejili na 60 evrov dnevno.
Grki iščejo krivca za nastalo situacijo
Medtem se za Grke nadaljuje obdobje negotovosti, ki po nobenem scenariju ne pomeni prav svetle rešitve. V grških medijih so te dni zvezde tuji krivci - Schaueble, Merkel, Juncker, Draghi. Za grško opozicijo sta krivca finančni minister Varufakis in premier Cipras. Slednji pa si je nad vsem skupaj elegantno opral roke. Evropi je pod nos vrgel demokracijo in kot njen višek navedel ljudsko odločanje – referendum, s tem pa se izognil odgovornosti za posledice ene ali druge odločitve in si najbrž kupil še nekaj časa na oblasti, ocenjujejo analitiki.
Medtem so novinarji Bloomberga v nekem grškem baru ujeli tamkajšnjega pisca kriminalk Petrosa Markarisa. "Naša preteklost je fantazija, iluzija o bogastvu in veličini. To, kar gledamo danes, je realnost. Vedno smo bili revna država, samo da je zdaj zelo jasno, kako zelo revna."
"Pozabili smo, kako je skromno živeti. Kaj pomeni, paradižnik in kumaro razrezati na štiri dele, jo deliti z družinskimi člani in biti zadovoljen," pravi Markaris, ki se vmes pritožuje čez ostanke hrane na mizah lokala, medtem ko njegovi sosedje ponoči brskajo po smetnjakih za užitnimi ostanki.
Sam je grško tragedijo spremenil v svojo priložnost. Njegov junak, inšpektor Costas Haritos preiskuje zločine, povezane z grškim zatonom. Serijskega morilca, ki se loti davčnih utajevalcev, maščevalca, ki išče pokvarjene bankirje …
Gerasimos Bakoyiannis je taksist pred lokalom. Njegov mercedes ima prevoženih 867,345 kilometrov. Prepričan je, da huje pač ne more biti. "Samo še ponos imamo, vse drugo so nam vzeli." In prav ta ponos je karta, na katero pred nedeljskim referendumom igra Cipras.
A nekaj optimizma še vendarle je v Grkih. "Na koncu dneva bomo še vedno imeli sonce, plaže in akropolo," pravi Bakoyiannis.
Medtem se številni sprašujejo, kaj sploh je referendumsko vprašanje nedeljskega referenduma, in ali Grki sploh vedo, o čem bodo glasovali. Financial Times ocenjuje, da pravzaprav ne o pogojih pomoči, ampak o tem, ali ostanejo v evroobmočju, Evropski uniji, sploh na "zahodu".
Vprašljiva je tudi kvalitetna izvedba glasovanja, saj grška državna uprava velja za pregovorno slabo učinkovito in drago, stroški referenduma pa bi se ob prazni blagajni lahko približali 100 milijonom evrov.
A še večje vprašanje je torej referendumsko vprašanje. Ker so pogajanja še potekala, predlagani pogoji nadaljevanja pomoči niso bili končni. Na koncu gre torej za vprašanje obstoja v EU, ocenjujejo anatlitiki, čeprav si vladajoča grška politika te povezave nikakor ne želi. Grki namreč v večini povezave vseeno ne želijo zapustiti. Ker bi podpora ukrepom pomenila poraz zanj, bo Cipras storil vse, da bo rezultat referenduma "ne".
Analitiki referendum sicer vidijo kot recept za katastrofo. Glasovanje bo po tednu, ko na bankomatih zmanjkuje denarja, banke so zaprte, ljudje besni. Cipras jim obljublja, da bo zavrnitev pogojev na referendumu EU, ECB in IMF prisilila v kompromis. A glede na razplet evroskupine in signale iz članic EU, je prav mogoče, da se to ne bo zgodilo. Kar kvečjemu pomeni, da Cipras ljudem obljublja nekaj, na kar v realnem svetu nima vpliva.
Številni se zato sprašujejo, kaj se v Atenah sploh gredo. In sami sebi odgovarjajo, da je to težko eceniti, ker Siriza ni tipično leva, ampak zares komunistična stranka, ki svoje zaveznike prej kot v Bruslju vidi v Caracasu. Njihovi načrti temeljijo na teoretičnih osnovah, ki so se v realnem svetu doslej že slabo končale.
Po drugi strani pa so si analitiki precej enotni še glede nečesa: EU je sama precej poskrbela za svojo nepriljubljenost v očeh Grkov z ukrepi, ki so bili ciljno preveč usmerjeni na "malega človeka" in premalo na odpravljanje vzrokov, zaradi katerih je danes jasno tudi nekaj – razglasitev bankrota za Grčijo ni nobena rešitev, prav tako ne odpis dolgov. Če jih namreč odpišejo vsi, bodo ob običajnem gospodarjenju z javnimi financami še vedno v minusu.
KOMENTARJI (1165)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.