Vsako leto svet pretrese okoli deset ali več hudih letalskih nesreč. Čeprav statistike kažejo, da je letalski promet mnogo varnejši od cestnega, pa so tragedije letal neprimerljivo bolj odmevne. Zbrali smo nekaj najhujših doslej.
583 mrtvih v nesreči dveh potniških letal na Kanarskih otokih
Če izvzamemo napade terorističnih skrajnežev, se je najhujša nesreča komercialnega letenja zgodila 27. marca 1977 na Kanarskih otokih, ko sta na pisti trčili potniški letali prevoznikov KLM in Pan Am. Umrlo je 583 ljudi, krivec za nesrečo pa je bil predvsem pilot v letalu nizozemskega letalskega prevoznika, ki je skušal vzleteti, čeprav za to še ni dobil dovoljenja s kontrolnega stolpa. Nesreči je sicer botrovalo še nekaj drugih dejavnikov, med njimi predvsem slabo vreme, zaradi katerega je pilot drugega letala zgrešil izvoz in se zato tudi znašel na poti KLM-jevega boinga 747.
Druga najhujša letalska nesreča je zahtevala življenja 520 ljudi, čudežno pa so preživeli štirje potniki. Letalo Japan Air je 12. avgusta 1985 strmoglavilo na gori Osutaka kmalu po vzletu na tokijskem letališču, nesrečo pa je zakrivila napaka pri popravilu repa letala sedem let poprej. Vzdrževalni nadzornik takrat ni mogel prenesti bremena smrti 520 ljudi na svojih ramenih, zato je naredil samomor, medtem ko je direktor japonske letalske družbe odstopil in prevzel vso odgovornost za nesrečo, sorodnike žrtev pa je osebno obiskal in jim izrekel sožalje.
349 ljudi pa je zahtevala tretja najhujša letalska nesreča v zgodovini, ki se je zgodila 12. novembra 1996 v Indiji. Na nebu nad New Delhijem sta trčili potniški letali boeing 747 letalske družbe Saudi Arabian Airlines in ilyushin 76 družbe Kazakhstan Airlines, umrli pa so vsi na krovu obeh letal. Čeprav še danes ni čisto jasno, kako sta si letali prekrižali pot, pa je najverjetnejša razlaga, da pilot kazahstanskega letala ni upošteval navodil. Letali tudi nista imeli sistema, ki bi opozarjal na bližino drugega letala.
3. marec 1974 je bil usoden za 346 potnikov turškega letalskega prevoznika Turkish Airlines. V četrti najhujši letalski nesreči vseh časov je turško letalo strmoglavilo v gozdu v bližini francoskega letališča Orly zaradi napake vrat v predelu za tovor. Tako so v eni najbolj grozljivih in razvpitih letalskih nesreč med letom odletela vrata, posledično pa je odpovedala hidravlika na letalu, zaradi česar je pilot izgubil nadzor nad letalom. To pa ni bila edina nesreča letala DC-10; le dve leti prej so vrata odletela tudi na poletu družbe American Airlines, vendar je pilotu uspelo srečno pristati. Toliko sreče pa niso imeli potniki turškega letala, zaradi nesreče pa so morali pri družbi McDonnell Douglas posodobiti varnost na vratih.
19. avgusta leta 1980 je svet pretresla tragična nesreča letala letalske družbe Saudia Arabian Flight. Na letalu lockheed L-1011 TriStar je med vzletanjem zagorelo. Pilotu je uspelo pristati, a je v trenutku, ko je osebje odprlo vrata letala izbruhnil močan ogenj. Umrlo je vseh 287 potnikov in 14 članov posadke. Obdukcija je sicer pokazala, da je večina ljudi umrla zaradi zadušitve. To je bila peta najhujša letalska nesreča vseh časov.
Na šestem mestu je tragedija iz leta pred tem, ko je letalu McDonnell-Douglas DC-10 v lasti letalske družbe American Airlines po vzletu iz Čikaga odpadel motor. Umrlo je 273 ljudi. Sedma najhujša letalska nesreča se je zgodila 12. novembra leta 2001 v New Yorku, ko je letalo izgubilo eno od zakrilc na repu letala. Airbus A300 je strmoglavil v Queensu, umrlo pa je 265 ljudi. Enako letalo, ki je bilo v lasti China Airlines, je leta 1994 po napaki pilota tragično končalo na pisti v mestu Nagoya na Japonskem. Umrlo je 264 ljudi. Na devetem mestu je nesreča nigerijskega letala s skupno 261 ljudmi na krovu, ko je leta 1991 po vzletu v Savdski Arabiji na letalu zagorelo. Na desetem mestu najhujših letalskih nesreč pa se nahaja nesreča letala družbe Air New Zealand. Leta 1979 je letalo na tako imenovanem panoramskem poletu nad Antarktiko trčilo v gore. Umrlo je 237 potnikov in 20 članov posadke.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.