FOTO: Krvav volilni dan v Iraku

V Iraku je 19 milijonov volivcev odločalo o novi sestavi parlamenta. To so druge parlamentarne volitve po padcu režima Sadama Huseina, ki je sledil invaziji pod vodstvom ZDA pred sedmimi leti. Poznavalci jih označujejo za zelo pomembne, saj naj bi se avgusta ameriška vojska umaknila iz države.

Volitve so potekale v napetem ozračju, saj državo še vedno pretresajo etnični in verski razkol ter nasilje. Njihov izid in posledično prihodnost države sta zato negotova.

Krvavo odprtje volišč

Kljub poostreni varnosti je začetek glasovanja zaznamovalo nasilje. V vrsti eksplozij, ki so zjutraj pretresle državo, je umrlo najmanj 38 ljudi, okoli 100 je ranjenih. Iraško notranje ministrstvo je sporočilo, da je 25 žrtev zahtevala samo eksplozija v neki zgradbi v Bagdadu, kjer so neznanci nastavili dinamit.

Iraški premier Nuri al Maliki je izjavil, da so napadi zgolj "hrup, ki naj bi naredil vtis na volivce, toda Iračani so ljudje, ki imajo radi izzive in videli boste, da to ne bo pokvarilo njihove morale". Al Maliki je svoj glas oddal v močno zastraženi bagdadski "zeleni coni", na katero je danes prav tako priletelo nekaj izstrelkov.

Kljub nasilju je bil odziv volivcev velik. Zato jim je posebej čestital tudi ameriški predsednik Barack Obama. "Do milijonov Iračanov, ki niso pustili, da bi jih nasilje zastrašilo, in so izkoristili pravico voliti, čutim veliko spoštovanje. Njihovo sodelovanje je dokaz, da so se Iračani odločili svojo prihodnost oblikovati s pomočjo političnega procesa,“ je dejal.

Okoli 6200 kandidatov za vstop v parlament

Na volitvah za sedeže v 325-članskem parlamentu s štiriletnim mandatom je kandidiralo okoli 6200 kandidatov iz širokega spektra po verski, etnični ali politični liniji razdeljenih skupin. Sektaško nasilje med večinskimi šiiti in manjšinskimi suniti v Iraku se je po vrhuncu v letih 2006 in 2007 umirilo, a še vedno vztrajno tli, kar se je pokazalo tudi v nizu napadov tik pred in med volitvami.

Razhajanja med šiiti in suniti, ki so sicer vsi Arabci, pa niso edina v državi. Na drugi strani je namreč prav tako pereč razkol med Arabci in Kurdi, predvsem zaradi usode z nafto bogatega mesta Kirkuk.