FOTO in VIDEO: 'Epski dosežki v Švici in Evropi so še vedno možni'

V Švici so svečano odprli najdaljši in najgloblji železniški predor na svetu St. Gotthard, ki je dolg več kot 57 kilometrov ter globok kar 2300 metrov (na najgloblji točki), pripomogel pa bo k večjemu prevozu tovora skozi Alpe po železnici. Samo za lažjo predstavo naj povemo, da je predor dolg toliko, kot je na primer razdalja med Ljubljano in Zagorjem ob Savi ali pa razdalja med Ljubljano in Mirno Pečjo. Odprtja se je udeležilo več evropskih voditeljev, med katerimi je tudi slovenski minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.

Skozi predor sta danes zapeljala dva vlaka. Eden, na katerem so bili navadni ljudje, ki so vozovnico za vlak dobili na posebnem žrebanju. Ta je zapeljal z italijanske strani proti Švici. Drugi, na katerem so bili evropski politiki in drugi pomembneži, pa je zapeljal skozi predor s švicarske strani proti Italiji.

Grafika prikazuje, kje poteka novi predor skozi goro St. Gotthard, po kateri je dobil ime, hkrati pa je na grafiki označeno, kje je poteka stari železniški predor.

Več kot 17 let so ga gradili

Predor skozi Alpe so gradili več kot 17 let. Pri gradnji je sodelovalo 2400 delavcev, ki so izkopali več kot 28 milijonov ton kamenja in skal. Skupna dolžina vseh predorov v predoru presega 152 kilometrov.

Prve idejne skice predora je že leta 1947 izrisal švicarski inženir Carl Eduard Gruner, projekt, vreden več kot 12 milijard švicarskih frankov (11 milijard evrov), pa je končan 69 let kasneje. Predor povezuje mesti Erstfeld in Bodio, pot z vlakom med Zürichom in Milanom pa bo skrajšal za 45 minut do ene ure, kar pomeni, da bo potovanje trajalo od dveh ur in 40 minut do slabih treh ur.

Promet skozi predor naj bi v polnem obsegu stekel decembra letos. Vsak dan naj bi skozi njega po napovedih peljalo 260 tovornih in 65 potniških vlakov, ki bodo dosegali hitrosti kar do 250 kilometrov na uro.

Odprtja predora so se udeležili poleg nemške kanclerke Angele Merkel še francoski predsednik Francois Hollande in italijanski premier Matteo Renzi. Dogodku je prisostvoval tudi minister Gašperšič, ki se je v torek v Luganu udeležil ministrske konference Züriškega procesa in predsedovanje Slovenije predal Italiji.

Izkušnje dobrodošle tudi pri slovenskih infrastrukturnih projektih

Najdaljši železniški predor na svetu St. Gotthard, ki so ga danes slovesno odprli v Švici, kaže evropske sposobnosti in znanje. Kot pravi minister za infrastrukturo Gašperšič, so številke, povezane s predorom, res impresivne, izkušnje iz tega projekta pa lahko pridejo prav tudi Sloveniji pri drugem tiru in preusmerjanju prometa na železnice.

"Vsi skupaj smo lahko ponosni, da se je v Evropi zgradil tak objekt, ki nam kaže tudi sposobnosti in znanja, ki jih v Evropi imamo," je dejal Gašperšič, ki se je s švicarskimi kolegi že pogovarjal o gradnji predora in financiranju, saj je ta podoben predvidenemu načinu financiranja izgradnje drugega tira proge Divača - Koper. "V Švici so za predor vzpostavili posebno projektno podjetje švicarskih železnic, ustanovljeno za potrebe priprave, planiranja in izgradnjo projekta," je pojasnil.

Pomembna razlika pa je v tem, da je bilo omenjeno podjetje financirano s proračunskimi viri, in sicer iz dajatev pri prodaji in registraciji vozil ter prodaji goriv. "Ustanovili so poseben sklad, iz katerega se je podjetje financiralo, njegovo poslovanje pa so zelo natančno nadzirali ministrstvo, vlada in tudi parlament. Tako da je vse potekalo zelo kontrolirano, pregledano," je izpostavil minister.

V spodnji fotogaleriji si lahko pogledate, kako je potekala gradnja.

"Epski dosežki v Švici in Evropi so še vedno možni," je dejal švicarski predsednik Johann Schneider-Ammann, preden sta prva dva vlaka s 1000 potniki zapeljala v 57-kilometrski predor. Ta naj bi spodbudil okoljsko prijaznejši prevoz tovora in bolje povezal industrijska središča v Nemčiji, Švici in Italiji.

"To je čudovit dan, ki povezuje sever in jug," je med vožnjo skozi predor za SRF dejala Merklova. Italijanski ministrski predsednik Renzi pa je izpostavil, da v času, ko nekateri v luči migrantske krize želijo graditi zidove, Švica s predorom v svet pošilja drugačno sporočilo.

Renzi in Merklova sta sicer priznala, da morata njuni države storiti več za širitev železniške infrastrukture, da bo novi predor lahko v polnosti izkoriščen. "Vemo, da smo pozni," je dejala Merklova, ki je nov predor opisala kot srce tega železniškega omrežja in dodala, da arterija še vedno manjka.