FOTO in VIDEO: Slovenski zdravnik eden redkih v Evropi, ki lahko zdravi na globini 1000 metrov

Mednarodna ekipa reševalcev si že več dni zapored prizadeva na površje jame Risending na Bavarskem spraviti poškodovanega nemškega speleologa Johanna Westhauserja. Westhauserju je 8. junija na globini 1000 metrov na glavo in prsni koš padel večji kamen in ga hudo poškodoval. Eden od dveh jamarjev, ki sta spremljala Westhauserja med raziskovanjem zadnjega dela tega največjega in najglobljega jamskega sistema v Nemčiji, se je dvignil na površje in poklical na pomoč. Pri tem je za dvig na površje porabil kar 12 ur.

S prvimi reševalci so se v jamo spustili zdravniki, ki so poškodovanega Westhauserja pregledali in ga pripravili na dolgotrajen in zahteven transport. Predstavnik bavarske gorske službe Tobias Vogl je za 24ur.com povedal, da je bil eden od zdravnikov, ki so pregledali 52-letnega speleologa, Italijan, ki dela v Sloveniji. Iz Jamarske reševalne službe pa so nam sporočili, da je zdravnik Slovenec Rok Stopar, ki dela kot internist v izolski bolnišnici.

Slovenski zdravnik eden najbolj usposobljenih v Evropi

Stopar je eden najboljših slovenskih jamarjev in član Jamarske reševalne službe. Je eden redkih zdravnikov, ki je v Evropi sposoben iti tako globoko in tudi na globini 1000 metrov opravljati medicinski poklic. Prav zaradi tega veliko sodeluje tudi z drugimi reševalnimi službami, na Bavarsko pa se je odpravil z italijanskimi kolegi. S poškodovancem v jami je bil kar štiri dni, šele danes pa je prišel prvič iz jame, so za 24ur.com pojasnili v Jamarski reševalni službi.

Okoli 35 slovenskih jamarskih reševalcev je v pripravljenosti že od prvega dneva, saj so že od začetka vedeli, da bo to reševanje večjih razsežnosti, ki bo trajalo več dni in bo potrebna tudi mednarodna pomoč. Zaenkrat reševanje poteka brez zapletov, a so opozorili, da je potrebno počakati, da jamo zapusti zadnji reševalec. Spomnili so na Kanin leta 1990, ko je med reševanjem umrl eden od reševalcev. Opozarjajo, da je reševalna akcija zelo naporna, težka in dolgotrajna. Reševalci so že pet dni v jami, so zelo utrujeni, koncentracija pada in zelo hitro lahko pride tudi med reševanjem do nesreče.

Kako poteka reševanje?

Westhauserja so reševalci zavili v spalno vrečo, ga obložili s stiroporjem ter privezali na nosila. Jamarja morajo iz jame spraviti čim prej, saj mu grozi podhladitev, kar bi lahko poslabšalo njegovo zdravstveno stanje. V jami je namreč temperatura okoli 3 stopinje Celzija. Če bo šlo vse po sreči, bi lahko Westhauserja na površje spravili do petka, je dejal Vogl, ki je navdušen nad množičnim odzivom domačih in tujih reševalcev, ki so se prostovoljno vključili v reševalno akcijo.

Zadnje poročilo: pred reševalci vodna prepreka

V zadnjem poročilu bavarske gorske reševalne službe so zapisali, da reševanje 52-letnika poteka po načrtih. Trenutno so nekje na poti med bivakom 2 in bivakom 1 na globini okoli 300 metrov. Bolnikovo zdravstveno stanje je stabilno. Je pa pred reševalci zahtevnejši del poti, kjer bodo morali poškodovanega dvigniti mimo vodnega slapa. Zato so ga švicarski reševalci zaščitili s posebnimi ponjavami, da se poškodovani ne bi zmočil in se podhladil. Psiholog Andreas Müller-Cyran je dejal, da so reševalci fizično izčrpani, a v dobri psihični kondiciji.

Trenutno je v jami 60 reševalcev iz različnih držav, 10 hrvaških reševalcev pa je na vhodu v jamski sistem pripravljenih za asistenco, če bo potrebno zamenjati izmučene nemške, italijanske, avstrijske in švicarske kolege.

Hrvaški reševalci zaenkrat še v pripravljenosti

Ker gre za zelo dolg in zapleten sistem podzemnih jam, ki je na določenih mestih zaradi številnih ozkih grl zelo težko prehoden, reševanje poteka zelo počasi. V reševalno akcijo, ki je glede na število udeleženih reševalcev, teh je po zadnjih podatkih že več kot 200, postala ena največjih v Evropi, so se vključili tudi hrvaški reševalci.

Westhauser eden prvih, ki so odkrili jamo

52-letni Westhauser je bil član ekipe, ki je leta 1995 odkrila jamski sistem Riesending. Je zelo izkušen jamar in priznan speleolog. Leta 2002 se je z ekipo izkušenih jamarjev vrnil v jamo in jo dlje časa raziskoval. Ime jame v prevodu pomeni 'orjaška stvar', glede na dosedanje ugotovitve, pa je povsem upravičila svoje ime.

Merela: Jama lahko ponudi z vsemi težavami, ki lahko nastanejo pri reševanju

Slovenski jamar Maks Merela je za oddajo SVET pojasnil, da gre za zelo kompleksno jamo, ki ima praktično vse, kar lahko povzroča težave pri jamarskem reševanju: globoke vertikale, veliko vode in blata, ozke meandre in nizke temperature. Zato je razumljivo, da bo reševanje dolgotrajno.

Povedal je še, da običajno rešujejo tako, da je zdravnik, vkolikor je njegova prisotnost mogoča, ves čas pri poškodovani osebi, poleg njega pa tudi osnovna oskrbovalna ekipa. Ostali pa opremljajo določene odseke jame in pripravljajo vse potrebno za transport.

Merela je tudi povedal, da je bivane v jamah iz dneva v dan vsak težje, predvsem zaradi nizkih tempratur in velikih fizičnih naporov. Zelo težka je tudi regeneracija v jami, saj se telo po 12 urah težkega dela težko spočije v mokri spalni vreči.

Sicer pa so po njegovih besedah slovenski jamarji ponudili tudi svojo pomoč. So eni redkih jamarjev, ki imajo razvit sistem za prenos videosignala iz jame.