FOTO in VIDEO: Zbogom, Mubarak!

Kdo je Hosni Mubarak, ki je Egiptu vladal skoraj 30 let? Zakaj je njegov narod zahteval, naj se odreče predsedniškemu stolčku in odide?

82-letnik je predsedniški položaj prevzel leta 1981, in sicer po atentatu na takratnega predsednika Anvarja al Sadata. Redki so takrat verjeli, da bo dokaj neznani in nevidni podpredsednik na svojem položaju zdržal tako dolgo.

Sadata so umorili člani islamske militantne skupine, saj niso bili zadovoljni z mirovnim sporazumom, ki ga je sklenil z Izraelom. Atentatorji so v takratnega predsednika streljali na vojaški paradi, ki se je odvijala v egiptovski prestolnici, poleg njega pa je sedel Mubarak, ki je, tako pravijo poznavalci, imel gromozansko srečo, da tudi sam ni padel pod streli napadalcev.

Neprebojni Mubarak

Od takrat je Mubarak preživel najmanj šest poskusov atentata. Najdrznejši se je zgodil leta 1995 v etiopski prestolnici Adis Abebi, ko so atentatorji napadli njegovo vozilo. Takrat je prišel na vrh afriških držav.

Vedno je poudarjal, da je zaveznik Zahoda in kot takega so ga ZDA tudi sprejele. Doma pa se je boril zoper zelo močno opozicijo, ki ga je neštetokrat skušala vreči z oblasti. Ves čas so mu očitali korupcijo in ustvarjanje dinastije Mubarak.

Zahod pa ni želel videti, kaj se dogaja v Egiptu. Kršenje človekovih pravic, vladavina izbrancev ... V Mubaraku so videli zanesljivega partnerja, nagrajevali pa so ga s finančno in gospodarsko podporo. Očitno tudi z orožjem, saj so varnostne sile te dni protestnike obmetavale na primer s solzivcem, ki je proizveden v ZDA.

'Zdrav in pri močeh'

Sicer se je Mubarak rodil leta 1928 v vasi v bližini Kaira. O njegovem zasebnem življenju je malo znanega, saj ga je zelo skrbno skrival pred očmi javnosti. Mož in oče dveh sinov je ustvaril sliko osebe, ki zagovarja zdrav način življenja brez nikotina in alkohola. Njegov urnik se začne že ob 6. uri, ko pa je bil mlajši, je dan obvezno začel s telovadbo.

Svojo kariero je začel kot poveljnik zračnih sil, nato ga je Sadat imenoval za podpredsednika, le osem dni po Sadatovi smrti, 14. oktobra 1981, pa je Mubarak zaprisegel kot predsednik Egipta.

30 let izrednih razmer, boj proti terorizmu ali le krepitev svojega položaja?

Že od samega začetka predsedniškega mandata je Mubarak vladal s trdo roko. Oblasti so zatrjevale, da je tako strog režim potreben zaradi obrambe pred islamskimi skrajneži in teroristi, ki so v teh 30 letih v valovih krepili svoje dejavnosti, tudi tako, da so napade izvajali v med turisti priljubljenimi kraji. V državi je že od leta 1981, po atentatu na takratnega predsednika, ki so ga izvedle skrajne islamske skupine, v veljavi zakon o izrednih razmerah, ki Mubaraku in njegovim ljudem služi kot zakonska podlaga za obračunavanje z opozicijo in ne s teroristi, poudarjajo v opoziciji in dodajajo, da so s tem zakonom kršene človekove pravice navadnih državljanov.

Toda ZDA, Izrael in druge zahodne države so bile z njegovim vladanjem zadovoljne. Videle so le podobo borca proti terorizmu, da pa je to zgodbo očitno zlorabil za zadovoljevanje svojih osebnih apetitov, pa jih ni zanimalo, poudarjajo nekateri analitiki. Kljub temu pa je treba poudariti, da se je Mubarak v zadnjih letih soočal tudi s kritikami zahodnih zaveznikov, da bi moral v državi podpreti demokratične spremembe. Mubarak je dejal, da bo to tudi storil, a njegovi nasprotniki so bili v dvomih.

Od leta 1981 do leta 2005 je zmagal na treh predsedniških referendumih. To mu je seveda uspelo, saj ni imel nasprotnikov. Leta 2005 pa so ga ZDA pozvale, da mora spremeniti sistem volitev in dopustiti tudi drugim, da kandidirajo. To je tudi storil, a njegovi nasprotniki so ves čas poudarjali, da kampanja ni enakopravna, na koncu, ko je Mubarak razglasil že četrto zmago, pa so ga obtožili tudi kraje volitev. Njegovi največji nasprotniki so bili predstavniki Muslimanske bratovščine, ki pa so izginjali iz javnosti, saj jih je oblast zapirala v zapore. Na koncu so jih celo prepovedali.

Je Mubarak mislil dobesedno, ko je dejal, da bo Egiptu služil do zadnjega diha?

Zadnja leta se je v javnosti ugibalo, kdo bi lahko bil njegov naslednik, saj Mubarak ni mogel več skrivati, da je slabega zdravja. Kljub temu so njegovi ljudje poudarjali, da je za svoja leta zelo vitalen in pri moči, a nekaj so spregledali – Mubarak ni nesmrten, pravijo kritiki. Razprava o njegovem zdravju je bila ena izmed najobčutljivejših tem v Egiptu. Marca 2010 se je odpravil v Nemčijo na operacijo žolčnika, v zadnjih letih pa se je nekajkrat zgodilo, da ga ni bilo dolgo na spregled v javnosti. Vsakič, ko je v državi završalo, da je že star in da ni več pri moči za vodenje države, so oblasti te govorice zanikale. A znova: Mubarak je star 82 let. In morda je mislil dobesedno, ko je v preteklosti izjavil: "Egiptu bom služil do zadnjega diha." No, to se vendarle ne bo zgodilo.