FOTO in VIDEO: Japonska se bo 'znova rodila še boljša kot prej'

Na Japonskem so s številnimi žalnimi slovesnostmi obeležili prvo obletnico uničujočega potresa in cunamija, ki sta zahtevala več kot 19.000 žrtev in botrovala jedrski nesreči v nuklearki Fukušima. Ob 14.46 po lokalnem času, natanko leto zatem, ko je državo stresel potres z magnitudo 9,0, je bila po vsej državi minuta molka.

Osrednje komemoracije so potekale v prefekturah Ivate, Mijagi in Fukušima na severovzhodu Japonske, ki sta jih potres in cunami najhuje prizadela. V mestu Išinomaki v prefekturi Mijagi so tako priredili "pohod obnove" po glavnih ulicah mesta, prostovoljci pa so svojcem žrtev potresa delili cvetje.

Spominske slovesnosti v narodnem gledališču v Tokiu sta se udeležila tudi premier Jošihiko Noda in cesar Akihito, ki okreva po operaciji srca.

Noda je v svojem govoru poudaril, da je japonsko ljudstvo v preteklosti že večkrat prebolelo podobne katastrofe in težave ter obljubil obnovo države, ki se bo tako "znova rodila še boljša kot prej". "Ljudem z območij, ki jih je nesreča najhuje prizadela, bomo stali ob strani in jim podali roko, da bomo skupaj uspeli v zgodovinski nalogi obnoviti državo," je poudaril japonski premier.

Cesar Akihito pa je v kratkem nagovoru ljudstvu priznal, da imajo oblasti težave z radioaktivnim onesnaženjem zemlje okoli jedrske elektrarne v Fukušimi.

V obalnem mestu Onagava so se ob morju zbrali številni ljudje, ki so obrnjeni proti morju obletnico katastrofe obeležili s tiho molitvijo.

Pred sedežem upravitelja nuklearke v Fukušimi, družbe Tokyo Electric Power (Tepco), pa so se ob obletnici zbrali protestniki. Protijedrski protesti so potekali tudi v Korijami kakih 60 kilometrov od Fukušime. Tam se je zbralo okoli 16.000 ljudi, ki so pozvali k zaprtju japonskih jedrskih elektrarn in od Tepca zahtevali odškodnino za žrtve nesreče v nuklearki.

Zvečer, ko so se komemoracije zaključile, so po številnih mestih ljudje prižigali svečke. Pred vladnimi uradi v Fukušimi se je na "večeru ob svečah" zbralo več kot 300 ljudi. Organizatorji so v obliki kitajskega simbola kizuna, ki pomeni vez med ljudmi, postavili svečke, zbranim pa so ob tem zaigrali znani glasbeniki.

O protijedrskih protestih poročajo tudi iz tajvanske prestolnice Tajpej, kjer se je zbralo okoli 2000 ljudi. Protestniki so se z minuto molka spomnili žrtev na Japonskem ter pozvali tajvanske oblasti, naj opustijo načrte za zagon nove, četrte jedrske elektrarne v Tajvanu. Več sto nasprotnikov jedrske energije se je zbralo tudi pred sedežema rudarskih koncernov BHP Billiton in Rio Tinto v avstralskem Melbournu. Protestniki so zahtevali, naj Avstralija ustavi pridobivanje urana, ki se med drugim uporablja v jedrskih elektrarnah.

Potresu sledil cunami

Pred letom dni sta dobršen del vzhodne obale Japonske uničila rušilni potres in cunami, ki sta povzročila tudi najhujšo jedrsko nesrečo po černobilski leta 1986. Potres z magnitudo 9, najmočnejši izmerjeni potres na Japonskem, je severovzhod države stresel 11. marca ob 14.46 po krajevnem času. Žarišče je imel 70 kilometrov od polotoka Ošika in prefekture Mijagi na globini 24 kilometrov. Sledilo mu je še 593 popotresnih sunkov z magnitudo 5 ali več.

Cunami je kopno dosegel 20 minut po potresu in prizadel več kot 1300 kilometrov japonske tihomorske obale od otoka Hokaido na severu do Okinave na jugu. Popotresni val je poplavil več kot 400 kvadratnih kilometrov kopnega in segel do pet kilometrov v notranjost. Najvišji kraj, ki ga je dosegel, je bil 40,4 metra nad gladino morja. Valovi so bili visoki do 15 metrov.

Bilanca, ki ji ne gre zavidati

Najhujša naravna nesreča na Japonskem po drugi svetovni vojni je po uradnih podatkih zahtevala 15.852 smrtnih žrtev, 3287 ljudi je še vedno pogrešanih, 6011 ljudi pa je bilo poškodovanih. Uničenih je bilo 373.707 hiš.

Potres in cunami sta povzročila tudi najhujšo jedrsko nesrečo po nesreči v Černobilu leta 1986. Za elektrarno v Fukušimi, ki je bila s 4,7 gigavata moči ena največjih nukleark na Japonskem in svetu, je bil usoden splet dogodkov, ki ga je sprožil eden najmočnejših potresov v zgodovini.

Spodnji videoposnetek prikazuje trenutek, ko je cunami udaril ob japonsko obalo

Grozila je še jedrska katastrofa

Nesreča v Fukušimi je bila na lestvici jedrskih incidentov ocenjena z najvišjo, sedmo stopnjo, kar pomeni, da je prišlo do velikih izpustov radioaktivnih snovi v okolje. Doslej je bila s tako visoko stopnjo nesreče označena le nesreča v Černobilu leta 1986.

Strokovnjaki so sicer opozorili, da so radioaktivni izpusti iz Fukušime dosegli le do deset odstotkov količine snovi, ki so ušle iz černobilske elektrarne, in da razsežnosti obeh katastrof vendarle ne gre primerjati. Vseeno je nastala ogromna škoda, strah pred sevanjem pa je zajel celotno Japonsko in tudi širšo regijo.

Zaradi nesreče se je moralo z 20-kilometrskega pasu okoli elektrarne izseliti skoraj 90.000 ljudi. Vprašanje je, če se bodo lahko zaradi kontaminacije sploh kdaj vrnili – zagotovo pa ne še najmanj 40 let, kolikor načrtuje Tokio za razgradnjo in očiščenje nuklearke. Tudi širše območje okoli poškodovane elektrarne so številni raje zapustili. Številni, med njimi tuji diplomati, so preventivno zapustili Tokio, ko so v vodi našli radioaktivni jod.

Koliko ljudi je bilo prizadetih zaradi nesreče, morda ne bo nikoli uradno znano. Zaradi neposrednih posledic sevanja sicer ni umrl nihče, niti med delavci v Fukušimi, ki so skušali omejiti razsežnosti nesreče. Vsaj 300 naj bi jih bilo sicer resno izpostavljenih sevanju, najmanj šest pa jih je prejelo dozo, večjo od dovoljene.

Japonska vlada in še posebej operater elektrarne, tokijsko energetsko podjetje Tepco, sta bila deležna številnih kritik. Kot kaže vmesno poročilo preiskave, sta bila tako Tepco kot pristojni vladni regulator, agencija za jedrsko in industrijsko varnost, povsem nepripravljena na izredne dogodke, kakršna sta bila uničujoči potres in cunami, in na morebitne posledice, ki bi jih lahko imeli za jedrsko elektrarno.

Poglejte, kako je izgledalo mesto Sendai pred cunamijem in po njem

Opozorilna luč se je prižgala tudi drugje

Dogajanje v tej sicer visoko tehnološko razviti državi je k razmisleku glede uporabe jedrske energije prisililo tudi vlade drugje po svetu. V Evropi so se odločili za "stresne teste" vseh nukleark, potihnili pa so tudi načrti za gradnjo novih reaktorjev. V Nemčiji so se odločili celo za konec "atomske dobe" in zaprtje vseh nukleark do leta 2022, čeprav to ob naraščajočih potrebah po energiji povzroča nove težave pri iskanju alternativnih virov, posebej takih, ki ne bi obremenjevali okolja.

Na Japonskem so se prav tako odločili za zmanjševanje odvisnosti od jedrske energije, s katero so doslej pokrili kar 30 odstotkov svojih energetskih potreb. Od 54 japonskih jedrskih reaktorjev leto dni po nesreči delujeta le še dva, a naj bi ju maja ustavili, za zdaj pa ni jasno, kdaj, če sploh, jih bodo znova zagnali. Pred nesrečo v Fukušimi so sicer načrtovali, da bi do leta 2030 delež jedrske energije povečali kar na 53 odstotkov.

Prav tako so se odločili, da bodo poškodovano nuklearko v Fukušimi varno odstranili. A takega podviga doslej ni izvedel še nihče na svetu. Vprašanje je, do kdaj naj bi to dosegli. Černobil je na primer 25 let po nesreči še vedno kontaminirano mesto duhov.

Janša ob obletnici pisal japonskemu kolegu

V petek pa je slovenski premier Janez Janša pisal japonskemu kolegu Jošihiku Nodi. Zapisal je, da se v Sloveniji z žalostjo spominjamo tragičnih dogodkov. Poudaril je, da s spoštovanjem gledamo na prizadevanja japonskega prebivalstva in oblasti pri procesu obnove skupnosti ter življenj, prizadetih v nesreči. Izpostavil je tudi prepričanje, da si bo Japonska kot država z bogato tradicijo nedvomno opomogla in ponovno zaživela.

Tudi minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je ob tej priložnosti v pismu svojemu japonskemu kolegu zopet izrazil iskreno obžalovanje nad naravno nesrečo neizmernih razsežnosti, ki je zahtevala toliko žrtev in spoštovanje preživelim, ki so se pogumno in dostojanstveno soočali s svojo osebno tragedijo in izgubo ter z zaupanjem v prihodnost začeli obnavljati svoje domove in skupnost.

Kot so še spomnili na zunanjem ministrstvu, je Japonski pomagala tudi Slovenija. V Minami Sanriku in v Higaši Matsušima so slovenska podjetja v sodelovanju z japonskimi partnerji postavili hiši. Solidarnost s prizadetimi je pokazalo tudi mnogo posameznikov, ki so ljudem namenili svoje prispevke. Prav v teh dneh so prebivalci Minami Sanrika  prejeli opremo za tri vrtce, ki  so jo z dražbo podarjenih fotografij omogočili slovenski umetniki.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!