FOTO in VIDEO: 'Ne bom odnehala, dokler ga ne najdem'

V spominskem parku Potočari so s pokopom 520 novih identificiranih žrtev pokola v Srebrenici obeležili evropski dan spomina na žrtve srebreniškega genocida.

Pokol, ki so ga 11. julija 1995 zagrešile srbske sile, se je v evropsko zgodovino zapisal kot najhujši pokol pa drugi svetovni vojni. Pokol 8372 oseb je vrgel temno senco tudi na sile ZN, ki so leta 1995 varovale območje Srebrenice in ga razglasile za varno območje. Nizozemski vojaki, ki so varovali območje, niso bili sposobni preprečiti pokola. Zahtevali so zračne napade, a jih ni bilo, zato je Srebrenica padla. Bosanski Srbi so pod vodstvom Ratka Mladića 7. julija zavzeli Srebrenico, iz katere je poskušalo pobegniti okoli 12.500 muslimanskih vojakov in civilistov. Več sto so jih pobili v zasedah, večino pa so ujeli in sistematično pobili. Trupla ubitih, večinoma je šlo za moške, so zakopali v številnih množičnih grobiščih.

Odkrivanje resnice ni v interesu vseh

Odkrivanja grobišč in identifikacija trupel ubitih poteka počasi, a zadnja leta je viden napredek tudi na tem področju. Največ težav je takrat, ko ni dovolj interesa, da se resnica razkrije, pojasnjuje sogovornica, predstavnica združenja Ženske Srebrenice, Nura Begović. V združenju si že vrsto let prizadevajo, da bi svojci končno našli posmrtne ostanke svojih najbližjih, ki so bili pobiti tega tragičnega julija 1995. Njihov namen ni borba za pravice žensk, pač pa iskanje več kot 10.000 oseb, ki so izginile v največjem evropskem masakru po 2. svetovni vojni, opozarjajo v združenju. "Če imaš grob, potem imaš možnost žalovanja, polaganja cvetja in sveč v spomin na ljubljeno osebo. S tem pride tako potrebno olajšanje," opozarja Begovićeva, ki še vedno ni našla vseh posmrtnih ostankov pobitih sorodnikov. Ženske, ki so preživele pokol, so ostale vdove, pobili so jim sinove, vnuke, očete, brate in drugo sorodstvo. "Ni hiše, ne osebe v Srebrenici, ki ne bi koga izgubila," žalostno pripoveduje Begovićeva in dodaja, da ne bo odnehala z iskanjem posmrtnih ostankov svojega brata.

Mladi se v Srebrenico ne vračajo

Zlovešči mrak, ki je tega poletnega meseca zajel takrat rastoče mesto, je ta območja povsem opustošil. Srebrenica je postala mesto duhov, tja pa se zadnja leta ljudje počasi vračajo. "V Srebrenico sem se vrnila leta 2002. Prva leta je bilo težko. So takšni sosedi, ki si želijo miru, pa tudi takšni, ki spodbujajo nacionalizem in nestrpnost, še posebej, če jih k temu spodbujajo politiki. A vsako leto je nekoliko lažje," pripoveduje Begovićeva.

"Vračajo se starejši ljudje, ki si želijo zadnja leta svojega življenja preživeti v domači hiši. Mladih ni. Ti tukaj nimajo nobenih možnosti izobraževanja in zaposlitve. Srebrenica je moj rodni kraj, ki ga ljubim najbolj na svetu. A je težko gledati vse te prazne hiše in zapuščene kmetije in se zavedati, koliko ljudi je bilo ubitih, koliko se jih nikoli več ne bo vrnilo nazaj," dodaja Begovićeva, ki si želi, da se grozote Srebrenice ne bi nikoli več dogajale. "Ne želimo, da bi se ponovila Srebrenica. Mi mislimo na mlade. Če se zadovolji pravici, če se kaznuje odgovorne, če bodo družine žrtev lahko rekle, odgovarjali so za zločine, potem nas čaka boljša prihodnost."

Mednarodno sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije je srebreniški pokol leta 2004 označilo za genocid. V Haagu poteka sojenje srbskemu generalu Mladiću, pod vodstvom katerega so srbske sile tedne zapirale, izvajale usmrtitve in prikrivale sledi zločina. V lanskem govoru ob slovesnosti v Potočarih je član predsedstva BiH Bakir Izetbegović dejal, da bodo ti, ki so ga ukazali, in tisti, ki so ga izvršili, odgovarjali za namerno, vztrajno, cinično zlo, s katerim so osramotili dostojanstvo človeškega roda. A tudi to gre po besedah naše sogovornice prepočasi. "Mi vemo, da nam našega nihče ne more vrniti, da našega trpljenja nihče ne more poplačati ne vrniti. Mi mislimo na boljšo prihodnost," je še prepričana Begovićeva.

Počastiti žrtve je najmanj, kar lahko storimo!

V spomin na žrtve genocida v Srebrenici je danes, ob 19. uri na Prešernovem trgu potekala minuta molka s poslušanjem Srebreničkega inferna, ki ga je organiziralo žensko združenje Zemzem. Ob tej priložnosti so v zrak spustili bele balone, ki simbolizirajo izginula nedolžna življenja. V združenju pa na grozljive dogodke opozarjajo tudi z belimi cvetovi. Vsak beli cvet, ki je ročno delo članic društva Gračaničko keranje, ima 11 belih cvetnih listov, v sredini pa zeleni krožec. Listi simbolizirajo 11. julij, bela barva nedolžnost ubitih ter zelena kot simbol upanja, življenja. Cvet so lani prvič predstavili v Sloveniji, letos pa so ga razdelili nekaterim slovenskim poslancem, predsedniku Državnega zbora Gregorju Virantu ter predsedniku države Danilu Türku.

V Združenju opozarjajo, da je pokol v Srebrenici tragedija Bošnjakov, vendar tudi tragedija in odgovornost vseh drugih. "Leta 1995 je to doživela Srebrenica, danes se žal podobno ponavlja tudi drugod po svetu in ravno zato je opozarjanje na ’Srebrenice’ tako pomembno," so zapisali v sporočilu medijem in dodali, da je pozaba na genocid "osnovni etični greh".