FOTO in VIDEO: Začetek in konec Berlinskega zidu

Berlinski zid je 28 let veljal za najmogočnejši simbol delitve med Vzhodom in Zahodom. Njegov padec pred četrt stoletja je predstavljal vrhunec v nizu dogodkov leta 1989, ki so razkrili razpoke v železni zavesi in napovedali padec komunizma. Po komaj letu dni od padca zidu je bila Nemčija spet združena.

Od nastanka do uničenja berlinskega zidu

8. maj 1945 - Po kapitulaciji Nemčije se konča druga svetovna vojna v Evropi. Ozemlje Nemčije si glavni zavezniki razdelijo na ameriško, sovjetsko, britansko in francosko okupacijsko cono. Na enak način razdelijo tudi mesto Berlin.

23. maj 1949 - Na območju, ki so ga po drugi svetovni vojni zasedle britanske, ameriške in francoske sile je proglašena Zvezna republika Nemčija (ZRN). Njeno glavno mesto je Bonn, prvi kancler pa Konrad Adenauer.

7. oktober 1949 - Na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije je ustanovljena socialistična Nemška demokratična republika (NDR) s prestolnico Vzhodni Berlin. Njen prvi in tudi edini predsednik postane Wilhelm Pieck.

8. februar 1950 - Ljudska skupščina NDR sprejme zakon, s katerim je oblikovano ministrstvo za državno varnost, bolj znano po kratici Stasi. Gre za eno najučinkovitejših in represivnih tajnih policij na svetu, ki se je infiltrirala v skoraj vsak vidik življenja NDR. Najbolj znan prvi mož Stasija je bil Erich Mielke, ki je bil na tem položaju več kot 30 let (1957-1989).

15. oktober 1950 - Prve volitve članov ljudske skupščine NDR, na katerih smejo kandidirati le člani Enotne socialistične stranke Nemčije (SED).

26. maj 1952 - NDR na meji z ZRN vzpostavi zaprto območje.

17. junij 1953 - Po stavki v Vzhodnem Berlinu izbruhnejo nemiri, ki jih sovjetske čete nasilno zadušijo.

14. maj 1955 - NDR skupaj s Sovjetsko zvezo in še šestimi vzhodnoevropskimi državami ustanovi Varšavski pakt, ki je uperjen proti zavezništvu zahodnih držav, Natu, v katerega se je leta 1955 vključila tudi ZRN.

18. januar 1956 - V NDR je ustanovljena ljudska armada; deset dni kasneje NDR pristopi tudi k vojaškemu delu Varšavskega pakta.

12. avgust 1961 - Več kot 3000 ljudi prestopi mejo iz Vzhodnega v Zahodni Berlin, kar je za oblasti NDR še zadnji alarm, da morajo ustaviti odliv prebivalstva na zahod. Nenazadnje je v dvanajstih letih državo zapustilo približno 2,6 milijona ljudi.

Sredi noči sovjetske enote zaprle prehode in pričele z gradnjo

13. avgust 1961 - Ob enih ponoči se na meji med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom začne gradnja približno 155 kilometrov dolgega Berlinskega zidu, ki dokončno zapečati delitev Berlina in Nemčije. Zid ne le razdeli mesto, ampak obkroža in zapira celoten Zahodni Berlin. Podzemna železniška povezava med vzhodom in zahodom Berlina je ustavljena.

17. avgust 1962 - V 28 letih obstoja zidu je pri poskusih pobega umrlo najmanj 138 ljudi, več kot 5000 je beg uspel. Najbolj odmeven je bil poskus pobega 18-letnega Petra Fechterja, ki je na očeh javnosti izkrvavel do smrti pod streli vzhodnonemških mejnih policistov.

23. do 26. junij 1963 - Ameriški predsednik John F. Kennedy obišče Zahodni Berlin in v nagovoru množici, zbrani ob Berlinskem zidu izreče slovite besede "Ich bin ein Berliner".

17. december 1963 - ZRN in NDR po dolgih pogajanjih skleneta dogovor o prepustnicah, ki Zahodnim Berlinčanom dovoljujejo občasne obiske sorodnikov na vzhodu. Odprejo se prvi sektorski prehodi na meji med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom.

19. marec 1970 - V vzhodnonemškem Erfurtu se sestaneta novi kancler ZRN Willy Brandt in predsedujoči ministrskemu svetu NDR Willi Stoph. Gre za prvi večji koraki v mednemškem približevanju in konkretizaciji Brandtove "ostpolitik".

3. maj 1971 - Erich Honecker na čelu partije nasledi Walterja Ulbrichta. Leta 1976 Honecker postane še predsednik državnega sveta in s tem novi voditelj NDR. Na čelu države ostane vse do leta 1989.

21. december 1972 - NDR in ZRN podpišeta pogodbo o normalizaciji odnosov. Marca 1974 sledi odprtje stalnih diplomatskih predstavništev v Bonnu in Vzhodnem Berlinu.
18. september 1973 - Tako NDR kot ZRN postaneta članici Organizacije Združenih narodov.

29. junij 1983 - Vlada ZRN prevzame poroštvo za milijardo tedanjih nemških mark vredno bančno posojilo obubožani NDR.

12. junij 1987 - Zahodni Berlin obišče ameriški predsednik Ronald Reagan in v govoru ob Brandenburških vratih predsednika Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova pozove, naj "zruši ta zid".

7. do 11. september 1987 - Honecker kot prvi vzhodnonemški voditelj obišče ZRN. V Bonnu ga sprejme kancler Helmut Kohl.

5. februar 1989 - Ubit je 20-letni Chris Gueffroy, zadnja smrtna žrtev poskusa pobega čez Berlinski zid.

3. april 1989 - Oblasti v NDR odpravijo ukaz, po katerem se strelja na vse, ki skušajo nedovoljeno prečkati Berlinski zid.

7. maj 1989 - V NDR potekajo zadnje lokalne volitve, ki jih zaznamuje javna kritika opozicije zaradi obsežnih volilnih prevar in predstavljajo nekakšen začetek konca NDR.

Poletje 1989 - Številni Vzhodni Nemci se zatečejo na stalno predstavništvo ZRN v Vzhodnem Berlinu ter na njena veleposlaništva v Budimpešti, Varšavi in Pragi.

4. september 1989 - Na shodu v Leipzigu se zbere več sto ljudi, ki terjajo pravico potovanja na zahod, ukinitev Stasija in demokracijo. Gre za prvo neodobreno zborovanje v NDR in začetek množičnih t.i. ponedeljkovih protestov v Leipzigu, Berlinu in drugih vzhodnonemških mestih v prihodnjih mesecih.

11. september 1989 - Madžarska odpre mejo z Avstrijo in začne se množičen beg Vzhodnih Nemcev na zahod.

30. september 1989 - Zunanji minister ZRN Hans-Dietrich Genscher sporoči, da je NDR dovolila izstop iz države 6000 beguncem, ki so se zatekli na veleposlaništvo ZRN v Pragi. V posebnih vlakih z zapečatenimi vagoni jih prepeljejo prek NDR v ZRN.

7. oktober 1989 - NDR praznuje 40-letnico obstoja. Slovesnosti v Vzhodnem Berlinu se udeleži tudi Gorbačov, ki voditelje NDR pozove k temeljitim reformam. Več deset tisoč ljudi se zbere na protestih proti partijskemu režimu v NDR.

9. oktober 1989 - V Leipzigu se zbere kakih 70.000 ljudi, ki na ulicah terjajo reforme. Oblasti proti protestnikom ne posredujejo in prelivanja krvi, ki se ga mnogi bojijo, ni.

18. oktober 1989 - Honeckerja na položaju generalnega sekretarja vzhodnonemške partije nasledi Egon Krenz, ki ljudem obljubi "preobrat". Kljub temu se demonstracije nadaljujejo.

7. november 1989 - Vlada NDR presenetljivo odstopi, nekaj dni kasneje ji sledi še partijski politbiro. V vrhu države in partije zavlada popoln kaos.

9. november 1989 - Član politbiroja Günter Schabowski na novinarski konferenci ob 19. uri, ki jo prenaša televizija, precej mimogrede in tudi nekoliko prekmalu sporoči, da bo NDR svojim državljanom odslej dovolila potovanja na zahod in da s takojšnjo veljavnostjo odpira svoje meje.

V naslednjih urah se na mejo zgrne na tisoče Vzhodnih Nemcev, medtem ko obmejne varnostne sile še niso uradno obveščene o odprtju mej. Berlinski zid po 28 letih pade; pod pritiskom množice okoli 23. ure brez posebnega ukaza najprej odprejo prehod Bornholmer Strasse, kasneje pa še druge prehode. Zahodni Berlinčani prišleke navdušeno sprejmejo.

18. marec 1990 - V NDR izpeljejo prve svobodne volitve ljudske skupščine po letu 1933. Na njih slavi konservativno zavezništvo s Krščansko demokratsko unijo (CDU) na čelu. Lothar de Maiziere postane ministrski predsednik.

18. maj 1990 - ZRN in NDR v Bonnu podpišeta državno pogodbo o gospodarski, denarni in socialni uniji, ki po besedah kanclerja ZRN Helmuta Kohla predstavlja "rojstvo svobodne in enotne Nemčije". 1. julija stopi gospodarska in denarna unija v veljavo, manjka pa še politična enotnost.

23. avgust 1990 - Ljudska skupščina NDR z veliko večino potrdi pristop NDR k ZRN s 3. oktobrom. 31. avgusta je v Vzhodnem Berlinu podpisana pogodba o združitvi obeh Nemčij, 20. septembra jo potrdita še parlamenta obeh držav.

3. oktober 1990 - Dežele, ki so sestavljale NDR, se pridružijo ZRN in NDR dokončno preneha obstajati. V ponovno združeni Nemčiji ta dan postane nacionalni praznik, dan nemške enotnosti.

30. november 1990 - Po padcu Berlinskega zidu je javno mnenje enotno, da mora zid čim prej izginiti. Rušenje steče nemudoma pod okriljem zahodnonemške vojske in po dobrem letu dni je naloga uradno zaključena. Material so v veliki meri uporabili za gradnjo novih cest med vzhodom in zahodom Berlina.

Potem ko zidu praktično ni bilo več, so se začeli krepiti pozivi zgodovinarjev in aktivistov, da je treba dele, ki so še ostali, zaščititi. A do takrat so večji deli zidu ostali le še na treh mestih, med drugim na Bernauer Strasse, kjer je kasneje nastal glavni spomenik žrtvam nemške delitve.