Tujina

FOTO in VIDEO: 25 let teleskopa Hubble: kaj vse je videl, kaj vse razkril?

Washington, 24. 04. 2015 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Saša Senica
Komentarji
42

Vesoljski teleskop Hubble že 25 let kroži nad našimi glavami, poskrbel je za številna odkritja in dih jemajoče fotografije vesolja. Zaradi njega vemo, kako staro je naše vesolje in kaj se dogaja v soseščini. Razkriva tudi največje skrivnosti vesolja.

Leti 543 kilometrov nad našimi glavami, potuje s hitrostjo 28.000 kilometrov na uro, Zemljo obkroži vsakih 96 minut, velik je kot avtobus, težak je kot dva slona. Tam je že 25 let, opravil je mnogo izjemnih opazovanj, astronomom pa je pomagal pri razumevanju številnih osnovnih problemov v astrofiziki. Vesoljski teleskop Hubble.

Sčasoma bo tudi Hubble ''umrl'', čeprav si vsi verjetno želijo, da je to nekje daleč v prihodnosti. Nasa je upala, da ga bodo z raketoplanom pripeljali na trdna tla in ga postavili v muzej, a so se medtem raketoplani že upokojili. Zdaj so naredili načrt, da bo teleskop padel nazaj na Zemljo, in sicer v morje. Ameriška vesoljska agencija ima že novega kandidata za izjemne dosežke, in sicer vesoljski teleskop James Webb, ki naj bi v vesolje poletel leta 2018.

Na današnji dan leta 1990 ga je v tirnico okoli Zemlje popeljal zdaj že upokojeni raketoplan Discovery, dan kasneje ga je ekipa izpustila v njegovo orbito. Ideja o zrcalnem daljnogledu v tirnici je nastala že leta 1923, a moralo je preteči veliko vode, da je ideja postala resničnost. Največ postankov pri uresničevanju projekta je bilo zaradi pomanjkanja denarja.

Ameriški kongres je financiranje odobril leta 1977, dela so bila končana leta 1985, izstreliti ga bi morali leto kasneje, a je projekt ustavila tragedija Challengerja. Po uspešnem utirjenju se je že 25. junija 1990 pokazala velika pomanjkljivost na glavnem zrcalu, zaradi katere so bile fotografije zamegljene. Leta 1993 so ga popravili in od takrat je poskrbel za marsikatero prvenstveno (dih jemajočo) fotografijo. Njegov doprinos znanosti in tudi laični javnosti je tolikšen, da so ga pri ameriški vesoljski agenciji Nasa označili ''za največji napredek v astronomiji po Galileovem teleskopu''.

Teleskop je opravil več kot milijon opazovanj in astronomi so njegove podatke uporabili v več kot 12.700 znanstvenih člankih, kar ga uvršča med ''najbolj produktivne znanstvene instrumente kdajkoli izgrajene'', pravijo pri Nasi. Zaradi lege zunaj Zemljinega ozračja, daleč stran od s svetlobo onesnažene Zemlje, ima ''neoviran pogled v vesolje'' in lahko posname izredno ostre slike.

Odkril velikost in starost našega vesolja

To je Hubble.
To je Hubble. FOTO: Reuters

V 25-letni dobi delovanja je Hubble poskrbel za nekatera ključna odkritja v astronomiji v 20. stoletju. Eden glavnih razlogov za izgradnjo tovrstnega teleskopa je bil, da bi izmerili velikost in starost vesolja in da bi preizkusili teorije o njegovem nastanku.

Fotografije šibkih galaksij dajejo namige, kako je vesolje nekoč izgledalo in kako se je razvijalo. Tako imenovana globoka polja so astronomom dala prvi pravi pogled v zgodovino, ko so galaksije šele nastajale. Hubble je z globokim poljem posnel najbolj oddaljene galaksije, ki smo jih kdajkoli videli. Ker svetloba do nas potuje toliko časa, lahko opazujemo nekatere galaksije, kakršne so bile pol milijarde let po velikem poku.

Meglica Tarantela, slikal jo je Hubble.
Meglica Tarantela, slikal jo je Hubble. FOTO: NASA

Kako je Hubble izračunal starost vesolja? Znanstveniki so s pomočjo Hubbla spremljali kefeide (zvezde spremenljivke, ki spreminjajo svoj sij, obstaja več tipov). Periodična svetloba teh zvezd je odvisna od fizičnih lastnosti zvezde, kot sta masa in dejanska svetlost. To pomeni, da so lahko astronomi že z opazovanjem spreminjanja svetlobe ugotovili fizične lastnosti take zvezde, to pa omogoča, da so ugotovili njihovo oddaljenost. Kefeide so postale osnove za meritve oddaljenih supernov, kar je nato dalo merilo. Zaradi Hubbla tako vemo natančneje, kako staro je naše vesolje: 13,7 milijarde let. So pa s pomočjo teleskopa odkrili tudi, da se vesolje vseskozi širi in to z veliko hitrostjo. Kozmologi so dolga leta razpravljali, ali se bo širjenje nekoč ustavilo ali pa vsaj zelo upočasnilo. Opazovanja oddaljene supernove, ki jih je opravil Hubble, so pokazala, da se še zdaleč ne ustavlja. Še več, zaradi skrivnostne temne energije se širjenje pospešuje. Tak presenetljiv zaključek so z opazovanjem oddaljene supernove naredili s pomočjo še nekaterih drugih najboljših teleskopov in seveda Hubbla.

Življenja zvezd

Po zaslugi teleskopa lahko znanstveniki preučujejo, kako različno okolje vpliva na življenje zvezde. Odkril je tudi nekatere valilnice zvezd, pa meglice, ki so plinski ostanki umirajoče zvezde. Izkazalo se je, da so zadnji ''dnevi'' neke zvezde bistveno bolj kompleksni, kot so menili. Dolgo so znanstvenike begali tudi izbruhi gama žarkov, od kod prihajajo. Hubble je opazil, da obstaja povezava med super novo in izbruhoma gama žarkov.

Stebri stvarjenja ali zvezdna porodnišnica - prva fotografija iz leta 2015, druga iz leta 1995.
Stebri stvarjenja ali zvezdna porodnišnica - prva fotografija iz leta 2015, druga iz leta 1995. FOTO: NASA, ESA/Hubble and the Hubble Heritage Team

Kaj pa naša soseščina?

Boljše fotografije planetov in lun v našem Osončju od Hubblovih lahko naredijo le vesoljska plovila, ki so obiskala dotično vesoljsko telo. A ima Hubble eno veliko prednost, in sicer objekte lahko opazuje periodično in veliko dlje časa. Redno spremljanje planetov pomeni vitalne študije planetarnih atmosfer, geologije, vremena …

Prav tako se Hubble lahko izjemno hitro odzove na spremembe v osončju, tako je denimo ujel komet, kako je padel v Jupitrovo atmosfero med 16. in 22. julijem 1994. Posnel je spremembe in brazde v atmosferi, ki jih je pustilo trčenje in tako je dal vpogled v sestavo in gostoto planetove atmosfere. Tarča je bil tudi Pluton, odkril je tudi nekatere pritlikave planete za njim in zato se je tudi začela razprava, ali je Pluton sploh planet. Odkrival je tudi planete izven našega Osončja.

Jupiter in brazda, ki jo je pustilo trčenje s kometom.
Jupiter in brazda, ki jo je pustilo trčenje s kometom. FOTO: NASA, ESA, Michael Wong, H. B. Hammel in Jupiter Impact Team

Črne luknje in temna snov

Teleskop je ime dobil po astronomu Edwinu Powellu Hubblu, na katerega zdaj gledajo kot na enega najbolj pomembnih kozmologov v 20. stoletju. Dokazal je, da so zvezdne meglice, vključno s spiralnimi, samostojne galaksije. Kljub velikim odkritjem na področju astronomije, mu Nobelove nagrade niso dali. Kot so zapisali pri Nasi, bi bil navdušen nad dejstvom, da je po njem imenovan teleskop.

Črne luknje so vesoljski objekti, tako gosti s tako maso, da niti svetloba ne more pobegniti. Pri raziskovanju supermasivnih črnih lukenj je Hubble največ doprinesel. Direktno jih je nemogoče opazovati in astronomi niso mogli preveriti svojih teorij, dokler ni začel delati Hubble. Njegovi posnetki so namreč razkrili posledice gravitacijske sile v okolici lukenj. S pomočjo Hubbla so razkrili tudi, da so črne luknje v središču večine, če že ne vseh, velikih galaksij. Teleskop je pomembno prispeval tudi pri razvozlavanju ugank okoli temne snovi in temne energije. Znanstveniki še vedno ne vedo, iz česa je temna snov in direktno je prav tako ni mogoče videti. Je pa Hubble pripomogel, da so znanstveniki lahko v skupkih galaksij odkrili, kje se svetloba lomi, ko ga skozi skrito maso. Tako so lahko naredili zemljevide, kje leži temna snov.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (42)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

skdvgfjskbh
26. 04. 2015 15.43
-3
računite vi karčte ampak vesolje je tutki od zmeri. ---ker iz mikro ne mora ratat naprej neki če nima odzadje !
Eric Flat
25. 04. 2015 01.48
+0
Zanimivo je da se zvezde v spiralni galaksiji, v središču vrtijo z isto hitrostjo, kot zvezde na robu galaksije (glede na to da je v središču ogromna črna luknja z močno gravitacijo), kar pa ne velja za planetarne sisteme (Merkur najhitreje kroži okoli sonca, Pluto pa najpočasneje).
bakiras
25. 04. 2015 08.32
+1
Res je, to bi naj bila posledica temne materije.
kure bedne
24. 04. 2015 17.47
+4
Vedno pokažejo ene in iste slike. Kje jih je pa še ostalih milijon? beeeee.
bakiras
25. 04. 2015 08.33
-2
kure bedne
25. 04. 2015 13.26
+3
baki-ti bi tudi lahko, saj veš kaj mislim.
sliva12 1
24. 04. 2015 16.28
-6
To je meglica v jajcah...
hotchilipoper
24. 04. 2015 15.00
+2
A je videl našo državno luknjo?
Ramzess
24. 04. 2015 12.43
-8
Marsičesa itak ne bodo pokazali, ... to kar pa bodo, pa poprej malo obdelali, NASA pač, znano dejstvo.
RED_line
24. 04. 2015 11.10
-8
FIGEC
24. 04. 2015 10.01
+0
sosedov sin
24. 04. 2015 09.34
+31
na zemlji se pa z nafto ukvarjamo in bijemo glupe vojne za neke ideale in simbole
Mauzahecmauzares
24. 04. 2015 15.51
+5
vse v vesolju in tudi ostala bitja ima svoj smisel samo ljudje smo ga ze davno zgubl
Lex11
24. 04. 2015 09.27
-36
Ne obstaja! Vtipkajte v youtbe "HUBBLE TELESCOPE HOAX".
grim3
24. 04. 2015 09.55
+32
Lex11
24. 04. 2015 10.33
-25
grim3
24. 04. 2015 10.49
+19
Tudi če ga pogledam (priznam, res ga nisem) zaradi tega ti ne boš čisto nič bolj pameten/pametna. :)
SDS_je_poden
24. 04. 2015 11.12
-7
Lex11: Prispevek, ki ga navajaš je totalna bedarija. Ampak ja, sej verjetno verjameš tudi Reportetju, Demokraciji in ostali navlaki...
Lex11
24. 04. 2015 11.53
-5
Lex11
24. 04. 2015 11.59
-8
grim3: res je,ne bom nič bolj pameten,samo dejstva sem povedal (teleskop Hubble ne obstaja,vse slike so delo fotoshopa!).
bakiras
24. 04. 2015 23.01
+7
Lex11!blagor ubogim na umu, kajti njih je nebesko kraljestvo
janezpodre
24. 04. 2015 08.46
+9
Previdno o največjih skrivnostih. O tem vemo toliko, kot mravlja o New Yorku.
TheMafiaDon
24. 04. 2015 08.50
+9
študentke na 24puranov vedo vse...prepisat pa to :) +++
Indigo Pingvin
24. 04. 2015 08.36
+4
Mene zanima, če se da končno brat cajtnge na Luni.
Lakiluk
24. 04. 2015 08.53
+9
JohnSmith000001
24. 04. 2015 08.31
+33
Si predstavljate da bi denar ki je namenjen vojnam namenili znanosti! Uf, danes bi frfrčetali okli Alfa Centaure ali pa šli na kavo v Andromedo ter na počitnice na event horizont črne luknje in bi prišli nazaj čez nekaj 1000let pogledat kaj se dogaja kaj na zemlji. Seveda vse v roku 1 leta.
grim3
24. 04. 2015 09.21
+17
Če bi ravno frfotali okoli Alfa Centaure ne vem, bi pa brez dvoma imeli kakšno postojanko ali pa dve vsaj na Luni če ne že na Marsu.
lordslayer
24. 04. 2015 08.10
+28
preprosto čudovito...
redtraktor
24. 04. 2015 07.42
-21
Če tale "daljnogled" vidi tako daleč v zgodovino, dajte poskusit zadevo obrnit. Da bo videl, kaj nas, poštene Slovence (ki nismo v SDS) čaka v bližnji prihodnosti, glede na to, da je bil včeraj duh zlobe in hudobe izpuščen iz steklenice? Kot v 30-ih letih prejšnjega stoletja, ko je svet mislil, da je vzpon malega lumpa postranska stvar za svetovno politiko, potem se je pa začela 2. svetovna vojna. In od konca vojne nam trobijo, da postavljamo spomenike in obeležja v spomin in opomin, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo, ampak mi to gladko ignoriramo.
M_teorija
24. 04. 2015 07.58
+3
Fizikalni zakoni ne izključujejo , da to ni možno. Kot kroji neskončnomnogoesolij, pa si lahko komot izbereš vesolje po tvoji želji!?
lordslayer
24. 04. 2015 08.10
+28
1Kukovca1
24. 04. 2015 08.45
+15
Važno da nekateri vtaknete politiko pod vsako novico, tudi če nima s tem nobene veze. Ne vem no...
jesenvoyo
24. 04. 2015 08.52
-10
bakiras
24. 04. 2015 23.07
-2
Tiste, ki niste v sds, še huble ne more videt
Infraping
24. 04. 2015 07.06
-22
De je Kozmos oblikovan po Božji podobi, da živi in da vam bo j.ebu mater.
exdetektiv
24. 04. 2015 08.04
+23