FOTO: Najmlajši francoski predsednik bo skušal znova povezati razdeljene Fracoze

Sredinski kandidat Emmanuel Macron je novi predsednik Francije, so z veliko večino odločili Francozi. V tekmi z desničarsko kandidatko Marine Le Pen je dobil 66,06 odstotka glasov, njegova protikandidatka pa 33,94 odstotka glasov. Macron bo zaprisegel v nedeljo, je napovedal odhajajoči predsednik Francois Hollande. Nedelja je sicer skrajni rok za predajo oblasti.

39-letnik je postal najmlajši francoski predsednik, hkrati pa tudi prvi predsednik, ki ne pripada dvema tradicionalnima političnima strujama od leta 1958. Je sredinski liberalec, velik podpornik Evropske unije. Vlado predsednika Francoisa Hollanda je zapustil lani avgusta, ko je oblikoval gibanje En Marche, za katerega je dejal, da ni niti levo niti desno.

V kampanji je poudarjal, da bo zmanjšal javni sektor, da bo znižal javno porabo za okoli 60 milijard evrov in da bo brezposelnost pod njegovo vlado padla pod sedem odstotkov. Obljubil je poenostavitev delavskih zakonov in večjo zaščito samozaposlenih. Analitiki se strinjajo, da je pred težko nalogo, saj so državljani jezni, razdeljeni kot še nikoli.

Novoizvoljeni francoski predsednik je danes odstopil z mesta vodje svojega gibanja Naprej. Začasno je vodstvo prevzela Catherine Barbaroux, je potrdil generalni sekretar gibanja Richard Ferrand. Dodal je, da se bo gibanje odslej imenovalo La Republique en Marche (Naprej republika).

Za Macrona pa volilnega boja kljub zmagi še zdaleč ni konec, saj bodo v Franciji junija parlamentarne volitve, ki bodo prav tako potekale v dveh krogih. Francoski predsednik ima zelo široka pooblastila, a brez večine v parlamentu je njegova vloga zreducirana na protokolarno, zato bo za Macrona ključno, da njegovo lani ustanovljeno gibanje  doseže čim boljši izid. Macron še ni povedal, kdo bo njegov premierski kandidat, temveč naj bi to sporočil v tem tednu. 

Njegovo kandidaturo so podprle tudi druge politične stranke, a veliko glasov je dobil zato, da bi bila Le Penova poražena. Kar 25 odstotkov volivcev se glasovanja sploh ni udeležilo, rekordnih 11,5 odstotka glasovnic pa je bilo praznih oziroma neveljavnih. In ravno te neodločene in skeptične bo moral Macron prepričati. Še posebej levica je bila razočarana nad finalistoma v tekmi za najvišje mesto v Franciji.

Kaj sta povedala Macron in Le Penova?

Po izvolitvi je dejal, da so v Franciji zdaj obrnili novo stran francoske zgodovine. ''Želim si, da bi bila to stran upanja in obnovljenega zaupanja.'' Dodal je, da bo branil Francijo in Evropo ter si prizadeval, da se bo obnovila povezava med Evropo in njenimi državljani, Francoze pa je pozval k enotnosti.

Najprej se je zahvalil podpornikom in dejal, da bo naredil vse, da upraviči njihovo zaupanje, nato pa se obrnil k vsem državljanom, tudi privržencem njegove protikandidatke Marine Le Pen ter zatrdil, da jih je slišal, da je slišal njihove strahove, dvome in jezo. "Moja odgovornost je, da vas slišim," je dejal. Poudaril je, da se bo boril za enotnost naroda in proti delitvam, ki minirajo Francoze. Napovedal je, da si bo Francija pod njegovim vodstvom prizadevala za mir v svetu in bo v prvih vrstah v boju proti terorizmu.

Le Penova je na drugi strani poudarila, da se je pokazala jasna meja med patrioti in globalisti. Poudarila je, da se mora njena Nacionalna fronta prenoviti in da bo prav ona začela globoko spremembo njihovega gibanja, in obljubila, da bo stranko popeljala na prihajajoče parlamentarne volitve. Hkrati je Macronu zaželela veliko uspeha pri boju z velikimi izzivi, ki ga čakajo.

Odzivi po zmagi 

Najbolj so si oddahnili v Evropski uniji, saj ji je z izvolitvijo Le Penove grozil razpad. Šef Evropske komisije Jean-Claude Juncker je tvitnil: ''Vesel sem, da je Francija izvolila evropsko prihodnost.''

Tudi ameriški predsednik Donald Trump se je odzval na Twitterju, kjer je Macronu čestital in dejal, da se veseli sodelovanja. Bela hiša je v uradnem sporočilu za javnost še zapisala, da se ZDA veselijo sodelovanja z novim predsednikom in nadaljevanja tesnega sodelovanja s francosko vlado. Trump mu je za zmago po telefonu danes čestital še osebno, so sporočili iz Bele hiše.

Nemška kanclerka Angela Merkel se je pridružila čestitkam in dejala, da je njegova zmaga ''zmaga za močno združeno Evropo''.

Britanska premierka Theresa May je dejala, da je Francija ena izmed njihovih najtesnejših zaveznic in da se veseli sodelovanja z novim predsednikom. Nekdanji vodja britanske stranke UKIP Nigel Farage, ki je vodil kampanjo za izhod Britanije iz EU, pa je dodal, da Macron ponuja še pet let neuspehov, in pozval Le Penovo, naj vztraja.

V Franciji je Macronu že čestital tudi aktualni, zelo nepriljubljeni predsednik Hollande, ki je dejal, da izidi kažejo, da se Francozi želijo združiti okoli vrednot, ki jih predstavlja republika.

Novemu francoskemu predsedniku sta čestitala tudi slovenski premier Miro Cerar in predsednik republike Borut Pahor. "Čestitke Macronu in Franciji. Spodbudna novica za evropsko prihodnost," je tvitnil Pahor. "Iskrene čestitke Emmanuelu Macronu in Francozom, ki so močno podprli #prihodnostEU," pa je na Twitterju zapisal Cerar.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v čestitki Macrona pozval, naj preseže globoko nezaupanje v odnosih med državama, hkrati pa "združi sile v boju proti naraščajoči grožnji terorizma in nasilnega ekstremizma".

"Državljani Francije so vam zaupali vodenje države v težavnem obdobju za Evropo in celotno svetovno skupnosti. Naraščajočo grožnjo terorizma in nasilnega ekstremizma spremljata naraščanje lokalnih konfliktov in destabilizacija celotnih regij," je zapisal Putin v čestitki.

"Pod takimi pogoji je še posebej pomembno, da presežemo medsebojno nezaupanje in združimo sile, da dosežemo mednarodno stabilnost in varnost," je še pozval ruski predsednik, kot so sporočili iz Kremlja.

Kitajski predsednik je v čestitki Macronu napovedal, da je Kitajska pripravljena na sodelovanja s Francijo, da bi strateško kitajsko-francosko partnerstvo doseglo višjo raven. Ob tem je Xi izpostavil, da je bila Francija prva zahodna sila, ki je leta 1964 vzpostavila diplomatske odnose s komunistično Kitajsko. V Pekingu so še dodali, da si državi delita odgovornost za mir in razvoj v svetu.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je v čestitki Macronu ocenil, da je njegova izvolitev "dokaz zaupanja v prihodnost in ideale evropske integracije''.

Čestitke z vseh vetrov 

Zmago Macrona je pozdravil tudi avstrijski kancler Christian Kern, ki meni, da bo "socialno-liberalni" Macron prinesel prave rešitve. Vendar je Kern v izjavi za avstrijski nacionalni radio Ö1 opozoril tudi, da ne bi smeli ignorirati 34 odstotkov glasov, kot jih je dobila desničarska kandidatka Marine Le Pen. Zmaga Macrona je za Kerna le "etapna zmaga" proti desničarskemu populizmu v Evropi, je dejal Kern.

To je po svoje nakazal madžarski premier Viktor Orban, ki je v čestitki Macronu izrazil še pričakovanje, da se bosta lahko kmalu pogovorila "o najinih predstavah prihodnosti Evrope", poroča dpa. Orban je namreč eden najostrejših kritikov institucij Evropske unije in je tudi v odprtem sporu z Evropsko komisijo zaradi azilne politike in tudi spornega madžarskega zakona o visokem šolstvu.

Čestitkam novoizvoljenemu francoskemu predsedniku se je pridružila tudi njegova hrvaška kolegica Kolinda Grabar-Kitarović in ga že povabila na uradni obisk Hrvaške, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. V čestitki je izrazila upanje, da se bodo odnosi med državama še naprej prijateljsko razvijali, zlasti v okviru EU in zveze Nato.

Tudi iz slednjega so prišle čestitke. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je v čestitki prek Twitterja izrazil še veselje, da bo Macrona lahko kot francoskega predsednika pozdravil že na vrhu Nata 25. maja v Bruslju in da bodo lahko še dodatno okrepili transatlantsko zavezništvo.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je čestital Macronu ob zmagi in izrazil pričakovanje, da se bosta kmalu sešla. Francijo je izpostavil kot zelo cenjeno članico ZN, na prvem srečanju pa bi govorila o podnebnih spremembah, boju proti terorizmu in mirovnih misijah ZN, so sporočili iz svetovne organizacije.

Novemu francoskemu predsedniku je čestital tudi izraelski premier Netanjahu in izrazil veselje nad nadaljnjim sodelovanjem. "Francija in Izrael sta dolgoletna zaveznika in prepričan sem, da se bodo naši odnosi še poglobili," je v čestitki še zapisal Netanjahu.

Čestitke je v Pariz poslal tudi uradni Teheran, ki upa na izboljšanje medsebojnega sodelovanja. "Pozdravljamo rezultat in čestitamo novemu predsedniku in francoskemu ljudstvu," je po poročanju dpa sporočil tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Bahram Gašemi in izrazil pričakovanje, da se bodo odnosi med državama pod predsedovanjem Macrona okrepili.

Macronu, "prijatelju Alžirije", je za "povsem zasluženo zmago" čestital tudi alžirski predsednik Abdelaziz Bouteflika. Macron je februarja na obisku v Alžiriji francosko več kot stoletno kolonizacijo, ki se je končala leta 1962, označil za zločin proti človečnosti. S tem si je v tej severnoafriški državi pridobil številne simpatije, v Franciji pa je sprožil burne odzive, navaja AFP.

Voditelji skrajne desnice v Evropi manj zadovoljni 

Manj zadovoljni z zmago Macrona so bili voditelji skrajne desnice v Evropi, ki pa vendarle menijo, da kljub izgubljeni bitki vojna še ni izgubljena. Nizozemski populist Geert Wilders je Le Penovi čestital za njen nastop. "Milijoni domoljubov so glasovali zate. Naslednjič boš zmagala in jaz tudi," je dejal.

Podobno je menil nekdanji vodja britanske evroskeptične stranke Ukip Nigel Farage, ki je ocenil, da je "evroskepticizem v Franciji storil velik korak naprej". Vodja avstrijskih svobodnjakov Heinz-Christian Strache pa je opozoril, da je Le Penova odslej "najmočnejša opozicijska sila proti Macronu". Nekdanji komik in vodja italijanskega populističnega gibanja Pet zvezd Beppe Grillo je dejal, da bo Macron vodil "še eno vlado, ki prihaja iz bank", sestavljali pa jo bodo "neumni ljudje, ki so sužnji evra".

Tisti, ki so volili Macrona, so glasovali proti Le Penovi; tisti, ki so glasovali za Le Penovo, so glasovali proti Evropi

Po zmagi Macrona tudi sicer po oceni poznavalcev ostaja odprtih še veliko vprašanj glede njegovega predsednikovanja. Kot sta za STA ocenila nekdanja veleposlanika v Parizu Jožef Kunič in Veronika Stabej, Macron na volitvah ni zmagal le zaradi svojega programa, ampak tudi zaradi nasprotovanja skrajni desnici.

Izpostavila sta tudi, da je Le Penova veliko glasov pridobila predvsem na račun evroskepticizma. "Tisti, ki so glasovali za Macrona, so v veliki meri glasovali proti Le Penovi, tisti, ki so glasovali za Marine Le Pen, pa so v veliki meri glasovali proti EU," je menil Kunič.

Po mnenju Stabejeve pa je Macron dokazal, da se da v Franciji zmagati tudi, če govoriš o Evropi, saj je v preteklosti veljalo, da Francozov Evropa ne zanima. Po njenem prepričanju se je izkazalo, da je s svojo proevropskostjo pridobival točke ne le med drugimi evropskimi državami, ampak tudi v Franciji.

Barbutovski: Z Macronom priložnost za resnične spremembe na ravni EU

Macron prinaša priložnost, da se na ravni EU zgodijo določene spremembe, čakajo pa novega francoskega predsednika pred tem še nujne reforme doma, je ocenil samostojni svetovalec za EU in strateško komuniciranje Dragan Barbutovski. Macrona je izpostavil kot politika, ki je dokazal, da lahko tudi proevropskost prispeva k zmagi.

Macronove besede po zmagi kažejo, da ni pozabil na tretjino volivcev, ki je v drugem krogu predsedniških volitev glasovala za Le Penovo, je menil Barbutovski. Kot je napovedal Macron, bo prisluhnil tudi njihovim skrbem, medtem ko doslej med evropskimi politiki ni bilo želje poslušati ljudi, je dodal.

Želja Macrona, da se na ravni EU zgodijo določene reforme, se zdi pristna. Je predstavnik mlajše generacije evropskih politikov in obenem "politik, ki je dokazal, da EU ni tista tema, ki te kot politika ubije, ampak lahko tudi prispeva k tvoji zmagi".

"Ves čas se je predstavljal kot proevropski kandidat, svojega mnenja ni spreminjal zaradi volitev in konec koncev je bil izvoljen tudi zaradi tega," je dejal.

Je pa pred novim predsednikom Francije njim velik izziv - preden bo lahko začel reformirati EU, bo moral izvesti strukturne reforme doma. Njihova izvedba je toliko pomembnejša, če želi na svojo stran pridobiti Nemčijo, s kateri bi nato lahko dosegel potrebne reforme, je menil.

Brez izgredov ni šlo

Francoska policija je v nedeljo, na večer francoskih predsedniških volitev, v Parizu aretirala 141 ljudi, ki so bili udeleženi v izgrede. Devet ljudi je pridržala zaradi nasilja proti uradnim osebam in uničevanja lastnine, je sporočila policija.

V francoski prestolnici so v izgredih na vzhodu mesta poškodovali šolo in zasebno ter policijsko vozilo. Uničenih je bilo tudi več smetnjakov, številne zgradbe so porisali z grafiti. Pred dvema tednoma, po prvem krogu predsedniških volitev, so se v Parizu spopadli protestniki in policija, aretiranih je bilo 143 ljudi.