Prekomeren ribolov uničuje oceane. (Foto: Reuters)

"En ocean, eno podnebje, ena prihodnost.“ Pod tem sloganom poteka svetovni dan oceanov, namenjen predvsem opozarjanju na dvoje: da je naša usoda neločljivo povezana z morskimi prostranstvi in da z njimi delamo vse preveč mačehovsko.

Morje pokriva kar 70 odstotkov Zemljinega površja. Daje nam hrano, zdravila in energetske vire, z njim so povezana številna delovna mesta in prosti čas, pa tudi trgovanje bi bilo brez oceanov precej oteženo, poudarjajo okoljevarstveniki. In še: oceani uravnavajo podnebje in omilijo posledice globalnega segrevanja, tam pa se razgradi tudi večina ogljikovega dioksida in nastane večina kisika. "Brez oceanov bi življenje, kot ga poznamo, izginilo," je posvaril nek znanstvenik.

Zaradi izsekavanja in požiganja gozdov in uporabe fosilnih goriv se v zrak sprošča več ogljikovega dioksida, ki ga ocean ne more absorbirati. Spremeni se kemična sestava vode, kar povzroči odmiranje vrst. (Foto: Reuters)

Smo na poti tja? Ribe so pomemben del jedilnika, a so zaradi načina, kako jih lovimo, številne vrste na robu izumrtja, morsko dno pa je opustošeno. Ugotovili so, da bi kar na tretjini morskih prostranstev morali prepovedati ribolov, če bi želeli obnoviti zaloge življa. Nepopravljivo škodo predstavlja tudi onesnaženje. V morje se steka vse, od industrijskih in gospodinjskih odplak do odpadkov z ladij ter na tone smeti.

Ocean pokriva več kot dve tretjini Zemljinega površja. (Foto: Reuters)

Na dan oceanov za pravično mejo

"Praznovanja žal ne bodo zadostovala za ohranitev naše modre dediščine, ki postaja vedno bolj oljnata, sintetična in vsestransko onesnažena greznica, ki jo za nameček temnijo in grenijo podnebne spremembe. Zatorej moramo združiti moči vsi, ki se tako ali drugače ukvarjamo z morjem in pomorstvom, od vlade in ministrstev ter drugih upravnih organov, slovenskega in evropskega parlamenta, državnega sveta, evropske komisije, sodišč in drugih pravosodnih organov, odvetnikov, notarjev, obalnih občin, izobraževalnih in raziskovalnih institucij ter mednarodnih organizacij, pa vse do verskih skupnosti, civilnih pobud, društev in posameznikov," ob svetovnem dnevu oceanov poziva Društvo za pomorsko pravo Slovenije.

In kaj predlagajo? Država naj ratificira vse sporazume, ki urejajo varovanje morskega okolja, ter poskrbi za njihovo izvajanje in za vsestranski razvoj trajnostnih, okolju prijaznih pomorskih dejavnosti v skladu z Resolucijo o pomorski usmerjenosti Republike Slovenije iz leta 1991, poskrbi naj za zdravo življenjsko okolje in za preudarno prostorsko načrtovanje obalnega območja. Zapisali pa so tudi:
"Nihče nima pravice, da se odpove eni sami pedi slovenskega morja, zato moramo vztrajati pri določitvi pravične kopenske in morske meje s sosedo Hrvaško ter stiku z odprtim morjem." 

(Foto: Reuters)

Poznavanje morja za natančnejše napovedovanje neviht

Svetovni dan oceanov so imeli tudi na Nacionalnem inštitutu za biologijo, kjer so v goste povabili prvo damo Barbaro Miklič Türk. "Zaposleni na Nacionalnem inštitutu za biologijo smo se zavezali, da bomo pri svojem delu in odločitvah ukrepali tako, da izboljšamo ali vsaj ohranimo kakovost morij in oceanov ter prispevamo k zadrževanju klimatskih sprememb,“ je dejala njegova direktorica Tamara Lah Turnšek.

Napovedovanje pričakovanih sprememb je mogoče le na osnovi boljšega poznavanja morskih in oceanskih sistemov, kar povečuje upanje, da jih lahko odpravimo z razumnimi skupnimi akcijami. "Dolgoročna, kakovostna in sistematična opazovanja oceanov omogočajo napovedovanje katastrofalnih neurij, poplav in suš ter s predhodnim opozarjanjem zmanjšujejo posledice za ogroženo prebivalstvo,“ pa je povedala vodja Operativnega centra Slovenije Mednarodnega oceanografskega centra Alenka Malej.