FOTO: Dan, ko bo najbolj priljubljen papež postal blažen

Na nedeljsko beatifikacijo pokojnega papeža Janeza Pavla II. se pripravlja ves Rim. Dan, ko ga bodo razglasili za blaženega, bo namreč največji dogodek v večnem mestu po slovesu najbolj priljubljenega papeža vseh časov, ki ga je spremljalo okoli tri milijone ljudi.

Slovesnosti, ki bo potekala na Trgu sv. Petra, naj bi se po napovedih udeležilo najmanj 300.000 ljudi, Rim pa jih je pripravljen sprejeti še več – govori se o milijonih. "Vabim vse, da pridejo. Rim je pripravljen. Ne bojte se priti ali povabiti drugih," je na beatifikacijo vabil oče Caesar Atuire. Kot je pokazala ena od anket javnega mnenja na Poljskem, bi se slovesnosti lahko udeležil že samo milijon Poljakov, celo več, kot jih je prišlo na njegov pogreb. Razlog je tudi v tem, da sta na Poljskem 1. in 3. maj dela prosta dneva.

Tisti, ki bodo prišli, pa bodo imeli kaj videti. Iz grobnice pod baziliko sv. Petra bodo namreč izkopali leseno papeževo krsto, jo prekrili z belim pregrinjalom in položili pred glavni oltar v baziliki, kjer bo na ogled vsem. Nato bo papež Benedikt XVI. maševal in opravil beatifikacijo.

Obiskovalcem bodo v starem mestnem središču in v okolici trga na razpolago informacijske točke, zunaj mestnega središča pa pripravljajo večji prostor za prenočevanje. Množice bodo usmerjali policisti in okoli 2500 prostovoljcev. Po celem mestu bodo nameščeni ogromni televizijski zasloni. Odprta bo tudi posebna telefonska številka z uporabnimi informacijami v angleškem, francoskem, nemškem in poljskem jeziku. Uradni organizator dogodka Opera Romana Pellegrinaggi je samo za to priložnost izdelal vstopnico, imenovano JPII-pass. Veljala bo tri dni, za ceno 18 evrov pa bo imetniku omogočila neomejeno uporabo javnega mestnega prevoza na relaciji Rim–Ostia, malico na dan beatifikacije, informativno gradivo za vse dogodke, zdravstveno oskrbo in nekatere turistične storitve.

Za blaženega razglašen v rekordnem času

Postopek beatifikacije papežev je običajno dolg, vendar je sedanji Papež Benedikt XVI. papeški odlok o razglasitvi Janeza Pavla II. za blaženega podpisal 14. januarja in s tem opravil še zadnji potreben korak k temu, za kar si je začel prizadevati že nekaj tednov po smrti svojega predhodnika 2. aprila leta 2005. S tem se je odzval na pozive ljudi med pogrebom, naj ga takoj razglasi za svetnika ("Santo Subito!").

Razlog, da bodo pokojnega papeža v rekordno kratkem času razglasili za blaženega, je čudežna ozdravitev francoske redovnice Marie Simon-Pierre, ki je zbolela za Parkinsonovo boleznijo, a je – potem ko je v mesecih po papeževi smrti v molitvah Janeza Pavla II. prosila za pomoč – nenadoma ozdravela.

Janez Pavel II. bo tako postal človek, ki ga je Cerkev najhitreje po smrti razglasila za blaženega. "To je velik in pomemben razlog za veselje," je v odzivu na novico novinarjem v Varšavi dejal varšavski nadškof Kazimierz Nycz. Kardinal Stanislaw Dziwisz, dolgoletni tajnik in prijatelj Janeza Pavla II., pa je izrazil "veliko zahvalo" Benediktu XVI. za odlok. Legendarni vodja poljske Solidarnosti Lech Walensa, ki je leta 1983 prejel Nobelovo nagrado za mir za nenasilen boj proti komunističnemu režimu, je ob novici izrazil zadovoljstvo. Po njegovih besedah sta poljski papež in Solidarnost prispevala k padcu komunizma v Evropi.

Za svetništvo potrebna dva čudeža

V skladu s cerkvenimi pravili je za beatifikacijo potreben en čudež, za svetništvo pa dva. Da bi Cerkev Janeza Pavla II. lahko razglasila za svetnika, je poleg razglasitve za blaženega potreben še s strani vatikanske Komisije za priznavanje svetosti potrjen čudež, ki se mora zgoditi po beatifikaciji. Postopku za beatifikacijo sledi razglasitev za blaženega, nato pa se začne še postopek za kanonizacijo, razglasitev za svetnika. To običajno traja najmanj deset let.

Kdo je bil papež Janez Pavel II.?

Papež Janez Pavel II., s pravim imenom Karol Jozef Wojtyla, se je rodil 18. maja 1920 v revni družini v Wadowicah na Poljskem. Za papeža je bil izvoljen 16. oktobra 1978 in je tako postal 264. papež oz. 263. naslednik apostola Petra v zgodovini Katoliške cerkve. Njegova izvolitev je šokirala marsikoga. Bil je dokaj neznan in prvi papež v 445 letih, ki po rodu ni bil Italijan.

Tri leta po izvolitvi ga je med avdienco na Trgu sv. Petra ustrelil Mehmet Ali Agca in ga hudo ranil v trebuh. Dve leti po atentatu se je papež v italijanskem zaporu z njim sestal in mu napad odpustil.

Med svojim 27-letnim pontifikatom – drugim najdaljšim na čelu Cerkve – se je papež na več kot 1160 splošnih avdiencah ob sredah srečal s približno 17,6 milijona vernikov, kamor je treba prišteti še posebne avdience in maše, ki se jih je samo v letu 2000 udeležilo več kot osem milijonov ljudi. Opravil je 38 uradnih obiskov pri političnih oblasteh ter imel 737 zasebnih avdienc s predsedniki držav ter 245 avdienc s predsedniki vlad. Srečal se je z vplivnimi politiki, kot so nekdanji izraelski premier Šimon Peres, nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, nekdanji ruski predsednik Boris Jelcin, kubanski voditelj Fidel Castro, z verskimi figurami, kot sta dalajlama in Mati Tereza, pa tudi z rock zvezdniki in pevci bluesa ter celo s slavnim nogometašem Ronaldom.

Obiskal je 129 držav, dvakrat tudi Slovenijo: prvič od 17. do 19. maja 1996, ko je obiskal vse tri takratne škofije in se z verniki srečal na Stožicah v Ljubljani, v Postojni in v Mariboru, drugič pa 19. septembra 1999, ko je v Mariboru za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška.

Od začetka 90. let mu je največ težav povzročala Parkinsonova bolezen, zaradi česar je imel tudi težave z dihanjem. Potem ko so mu zdravniki naredili operativno odprtje sapnika, si ni čisto opomogel. Leta 1992 so mu morali odstraniti tumor na debelem črevesu, leta 1993 pa si je pri padcu s prižnice izpahnil desno ramo. Po padcu v kopalnici leta 1994 so mu vstavili umetni kolk, odtlej pa si je moral pri hoji pomagati s palico.

Eden najbolj priljubljenih papežev v zgodovini Rimskokatoliške cerkve je umrl 2. aprila 2005 v Vatikanu, pogrebna maša pa je potekala 8. aprila 2005 na Trgu sv. Petra.

Fotogalerijo njegovega pogreba si lahko pogledate spodaj.

Tudi v Sloveniji prisluhnili njegovim besedam

V Sloveniji so se priprave na beatifikacijo začele že v torek. V duhovnem središču sv. Jožefa v Ljubljani so tako v spomin na priljubljenega papeža pripravljali duhovne večere. Vsak večer je bila na programu maša, recital, glasba in tiha molitev pred Najsvetejšim. Molili so prve večernice in uro bogoslužnega branja 2. velikonočne nedelje, svetli del rožnega venca. Med molitvami so se poleg pesmi zvrstili tudi posnetki govorov, ki jih je imel papež Janez Pavel II. leta 1996 in 1999 na pastoralnih obiskih v Sloveniji. Po molitvi je mašo daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.

V stolnici sv. Nikolaja je v petek potekal simpozij o papežu Janezu Pavlu II.