FOTO: Čez teden dni nas bo sedem milijard

Leta 1950 bi se lahko celotna svetovna populacija – 2,5 milijarde – stisnila, z ramo ob rami, na otok Wight, na 381 kvadratnih kilometrov skalnatega otoka na jugu Anglije. Do leta 1968, bilo nas je že 3,5 milijarde, bi se po preučevanju britanskega pisatelja Johna Brunnerja lahko naselili na otoku Man, velikem 572 kvadratnih kilometrov, ki leži v irskem morju, pod pogojem, da bi vsi stali. Brunner je napovedal, da bo svetovna populacija do leta 2010 dosegla 7 milijard in bi tako potrebovala večji otok, piše The Economist.

Brunnerjeva napoved je le za eno leto preuranjena, saj oddelek za populacijo pri ZN napoveduje, da bo do 31. oktobra letos svetovna populacija dosegla 7 milijard. ZN bo celo identificiral nekoga, ki se bo rodil na dan, ko bo na svetu živelo 7 milijard ljudi. Adnan Nević se je rodil 12. oktobra 1999 v Sarajevu, na dan, ko je svetovna populacija dosegla 6 milijard. Ko se bo število povečalo za milijardo, bo star le nekaj več kot 12 let.

V spodnji fotogaleriji si poglejte največjo družino na svetu, ki šteje kar 182 članov:

Svetovna populacija narašča vedno hitreje. Da je dosegla milijardo, je potrebovala 250.000 let, nato še stoletje več, da je dosegla dve milijardi (1927), in še 32 let, da je dosegla tri milijarde. Od pet milijard (leta 1987) do šest milijard pa je potrebovala le 12 let, in zdaj, novih 12 let pozneje, naj bi dosegla sedem milijard prebivalcev. ZN predvideva, da bo do leta 2050 na svetu že 9,3 milijarde ljudi, za kar bi potrebovali otok, velik kot Tenerifi ali Maui, na katerem bi lahko vsi stali.

Čeprav se zdi čudno, pa se rast svetovnega prebivalstva dejansko upočasnjuje. Vrhunec rasti prebivalstva je bil v poznih 1960, ko se je skupno povečal za skoraj 2 odstotka na leto. Zdaj je stopnja polovica tega. Nazadnje je bila tako nizka leta 1950, ko je bila stopnja umrljivosti veliko višja. Posledica tega je, da bo za naslednjo milijardo ljudi, po podatkih ZN, potrebnih 14 let, kar bo prvič, da bo za milijardo potrebnega več časa. Za naslednjo milijardo bi nato potrebovali 18 let.

Za večino ljudi so najpomembnejša vprašanja o prebivalstvu: Lahko svet nahrani 9 milijard ust do leta 2050? Ali tako veliko število ljudi uničuje okolje? Se bodo tiste milijarde ljudi, ki živijo ena zraven druge, pogosteje vojskovale?

V spodnji fotogaleriji si oglejte, kako natrpan z ljudmi je Hongkong:

Če začnemo s povezavo med populacijo in nasiljem. Zdi se verjetno, da več kot je mladih moških, bolj verjetno je, da se bodo bojevali. To še posebej velja, če skupine tekmujejo za omejene vire. Nekateri trdijo, da je genocidni konflikt v Darfurju, zahodnem Sudanu, povzročila delno visoka rast prebivalstva, kar je privedlo do nevzdržnega kmetijstva in sporov zaradi zemlje in vode. Pritisk zaradi zemljišč je vplival tudi na genocid v Ruandi leta 1994, ko so se priseljenci, ki so iskali preživetje v eni izmed najbolj gosto naseljenih držav na svetu, priselili v že naseljena območja.

Vendar pa obstaja razlika med lokalnimi konflikti in tem, kar se dogaja na globalni ravni. Čeprav se je število članic povečalo skoraj tako dramatično kot svetovno prebivalstvo v zadnjega pol stoletja, je število vojn med državami padalo dokaj stalno v tem obdobju. Število državljanskih vojn je naraslo, nato pa upadlo. Število smrtnih žrtev v bitki je padlo za približno tri četrtine. Ti vzorci ne kažejo, da so pod vplivom bodisi neusmiljenega pritiska prebivalstva ali popuščanja pritiska, ki zavira rast. Zdi se, da razlike povzročajo redkejše postkolonialne vojne, konec zavezništva v hladni vojni in morda povečanje mednarodnih mirovnih sil.

Več ljudi, več škode?

Človeška dejavnost je povzročila velike spremembe na podnebje, biotsko raznovrstnost, kislost oceanov in toplogrednih plinov v ozračju. Vendar to samo po sebi ne pomeni, da več ljudi kot je, večja je škoda. Leta 2007 je povprečen Američan in Avstralec pridelal skoraj 20 ton ogljikovega dioksida. Prav nasprotno pa je več kot 60 držav, vključno z veliko večino afriških, pridelalo manj kot tono na osebo.

V spodnji fotogaleriji si oglejte, kako se narava odziva na vse večje število ljudi:

To pomeni, da je imela rast prebivalstva v revnejših državah (kjer je skoncentrirana) manjši vpliv na podnebje v zadnjih letih od rasti prebivalstva v ZDA (za več kot 50 odstotkov med letoma 1970 in 2010). Rast večine svetovnega prebivalstva v naslednjih 20 letih bo večja v državah, ki najmanj prispevajo k toplogrednim plinom. Globalno onesnaževanje bo bolj prizadeto zaradi vzorca gospodarske rasti in predvsem zato, če bodo nastajajoči narodi postali tako energetsko intenzivni kot Amerika, Avstralija in Kitajska.

Rast prebivalstva močno vpliva tudi na hrano. Težje je namreč nahraniti 7 milijard ljudi kot 6. Po podatkih Svetovne banke se bo med letoma 2005 in 2055 produktivnost kmetijstva povečala za dve tretjini, da bo šla v korak z rastjo prebivalstva in spreminjanjem prehrane. Če bo prebivalstvo ostalo na ravni iz leta 2005, bi se po mnenju bank produktivnost kmetij morala povečali le za četrtino, tako da bo v prihodnosti več povpraševanja zaradi naraščajočega števila prebivalstva kot zaradi porabe na osebo.

Bo hrane za sedem milijard ljudi dovolj? Kako nahraniti svet, si oglejte v spodnji fotogaleriji:

Hania Zlotnik, vodja oddelka za prebivalstvo pri ZN, je svet razdelila v tri kategorije glede na stopnjo rodnosti. Približno petina na svetu živi v državah z visoko rodnostjo – 3 ali več. Največ je Afričanov. Podsaharska Afrika, na primer, je ena od najhitreje rastočih delov sveta. Leta 1975 je imela polovico prebivalcev Evrope. Leta 2004 je prehitela Evropo in do leta 2050 bo tam nekaj manj kot 2 milijardi ljudi, v primerjavi z Evropejci, ki jih bo 720 milijonov. Približno polovica od 2,3 milijarde povečanja svetovnega prebivalstva v naslednjih 40 letih bo tako v Afriki.