Anders Behring Breivik, desničarski skrajnež in terorist, ki je julija lani na Norveškem pobil 77 ljudi, je danes zadnjič stopil pred sodnika. Opravičil se je "nepolitičnim nedolžnim žrtvam" bombnega napada v Oslu. "Ranjenim mimoidočim dolgujem veliko opravičilo!" je dejal na svoj zadnji dan pričanja. Ni pa omenjal pokola na otoku.
Kot je dejal, je bil masaker, ki ga je zakrivil, "manjše barbarsko dejanje, ki naj bi preprečilo večje barbarsko dejanje". Kot pravi, je 22. julija tudi sam izgubil "popolnoma vse", svojo družino in prijatelje, zato razume izgubo, ki jo je vsilil drugim.
Odgovornost za bombne napade v Oslu in streljanje na otoku Utoya je Breivik sicer že priznal, sojenje je tako osredotočeno na vprašanje, ali je bil med napadi prišteven ali ne. Breivik namreč ne prevzema kazenske odgovornosti za dejanja, češ da je Norveško le branil pred multikulturalizmom.
Kot je razložil, se je šele potem, ko je izvedel, da se vladna stavba v Oslu ni zrušila, odločil, da krene še na Utoyo. Če bi bil bombni napad bolj krvav ali če bi se stavba zrušila, pravi Breivik, bi se odpeljal direktno na policijsko postajo in se predal. Pravi, da mu cilj ni bil ubiti čim več ljudi, ampak poslati dovolj jasno sporočilo.
Na otoku je žrtve izbiral po izgledu
Breivik je tudi povedal, da je svoje žrtve izbiral tudi po izgledu. Tisti, ki so delovali bolj "levičarji" od drugih, so jo zagotovo skupili, nekaterim pa je zaradi bolj "desničarskega" izgleda prizanašal. "Določeni ljudje izgledajo bolj levičarji kot ostali," je povedal. Hkrati je pokazal na nekega mladeniča, za katerega je menil, da ni "levičar". "Ta oseba se je zdela desničar. Tak je bil njegov izgled. To je bil razlog, da nanj nisem streljal," je razložil.
O 22-letniku, ki ga Breivik ni ubil, smo že pisali. Gre za 22-letnega Adriana Pracona, ki je povedal, da se dobro spominja, kako je Breivik vanj uperil puško in jo kar nekaj časa držal uperjeno, potem pa jo je spustil in odšel naprej.
Breivik je obtožen terorizma in načrtovanja umora. Če ga bo sodišče spoznalo za duševno zdravega in s tem kazensko odgovornega, mu grozi najvišja, 21-letna zaporna kazen, pa tudi možnost njenega podaljšanja, če bi oblasti ocenile, da je še vedno nevaren za družbo. Če pa bo spoznan za neprištevnega, ga čaka zdravljenje v psihiatrični bolnišnici.
Breivik zase pravi, da je popolnoma prišteven, a je politični ekstremist. V prejšnjih izjavah na sodišču je dejal, da je v normalnih okoliščinah popolnoma prijazna oseba, zelo skrbna do ljudi okoli sebe.
Kot pravi, razume, zakaj je njegovo pričanje drugim strašljivo, a je leta 2006 načrtno začel s programom dehumanizacije, da bi se pripravil na izvedbo množičnih pobojev. Empatija zanj ne pride v poštev, saj bi se "zlomil", če bi poskušal razumeti svoja dejanja. Na vprašanje, ali lahko sploh občuti žalost, je odgovoril pritrdilno in dodal, da je bil pogreb prijateljevega brata zanj najbolj žalosten dan.
Spomnimo. Breivik je 22. julija lani najprej v Oslu ubil osem ljudi, ko je aktiviral avtomobil bombo pred sedežem vlade. Nato je na otoku Utoya, preoblečen v policista, več kot uro sistematično streljal na več sto udeležencev tabora podmladka vladne norveške laburistične stranke in pobil 69 ljudi, predvsem mladih.
KOMENTARJI (65)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.