FOTO: Bolivijskega jezera Poopo ni več. Še lahko obrnemo trend?

Jezera Poopo - nekoč drugega največjega jezera za jezerom Titicaca v Boliviji - trenutno ni več. To je posledica suše, pa tudi preusmerjanje rek (glavni dotok vode je prispevala reka Desaguadero) za potrebe rudarstva in kmetijstva.

V običajnem letu se v deževnem obdobju (od decembra do marca) voda v jezero vrne, a letos je že več kot dober mesec od začetka deževja jezero še vedno izsušeno.

Jezero leži v Andih na 3700 metrih nadmorske višine in je že dolgo žrtev klimatskih sprememb. Jezero Poopo se je že izsušilo leta 1994. Kar nekaj let je trajalo, da je jezero spet dobilo primerno količino vode, še dlje pa je trajalo, da se je opomogel ekosistem. 

Tokrat morda ni poti nazaj, menijo znanstveniki. ''To je slika prihodnosti klimatskih sprememb,'' je dejal Dirk Hoffman, nemški znanstvenik, ki preučuje dvigovanje temperatur in pospešeno taljenje ledenikov v Boliviji.

Ledeniki v Andih izginjajo, s tem pa tudi vodni viri jezera Poopo. A vlogo pri izsušitvi igrajo tudi drugi faktorji - suša, ki jo je povzročil El Nino, pa tudi preusmerjanje rek za rudarstvo in kmetijstvo. 

Izsušitev ni le udarec za živali, ampak tudi za ljudi, katerih preživetje je bilo odvisno od jezera.Več kot 100 družin je v zadnjih treh letih prodalo drobnico, ribiške mreže obesilo na klin in odšlo, tam ostajajo le starejši ljudje. ''Tu ni prihodnosti,'' je dejal 29-letni Juvenal Gutierrez, ki se je odselil v bližnje mesto. Odletelo je tudi 75 vrst različnih ptic, ki jih je gostilo jezero. Zaradi blatnih zaplat so se tam med drugimi zadrževali tudi flamingi.

Biolog Mark B. Bush iz floridskega inštituta za tehnologijo je dejal, da trend dvigovanja temperatur ogroža celotne Ande. Študija nemškega konzorcija Gitec-Cobodes je pokazala, da je jezero Poopo v letu 2013 dobilo kar 161 milijard litrov vode manj, kot bi jo potrebovalo, da bi se ohranjalo ravnotežje.

Vodja lokalne organizacije, ki se je prizadevala ohraniti jezero, Angel Flores je poudaril, da so oblasti opozorila ignorirale. Poudaril je, da bi si katastrofi lahko izognili, saj rudarska podjetja že od leta 1982 odvajajo vodo, a nihče ni ukrepal. Prav tako vladi očitajo, da so ignorirali onesnaževanje vode. Potem ko je leta 2014 poginilo na tisoče rib, so študije pokazale, da je v vodi nevarno veliko težkih kovin, med temi tudi kadmij in svinec.

A predsednik bolivijske zbornice za rudarstvo Saturnino Ramos se brani, češ da je vpliv rudarstva v primerjavi s klimatskimi spremembami na jezero zanemarljiv. Dodal je, da so usedline težkih kovin v plitvinah posledica naravnih procesov ne pa rudarstva.

Nekaj upanja za povrnitev jezera se vseeno sveti, ker je vlada zaprosila Evropsko unijo za 127 milijonov evrov za čistilne naprave za čiščenje rek. A kritiki pravijo, da je prepozno. ''Mislim, da azurnega jezera ne bomo več videli. Mislim, da smo ga izgubili,'' je zaključil Milton Perez iz univerze Tecnica.