V Španiji so aretirali pet mladih Nemk, ki so želele uprizoriti flashmob, s tem pa nehote sprožile paniko zaradi domnevnega terorističnega napada. Mladenke, stare od 20 do 25 let, lahko pričakujejo kazen.
Dekleta so svojo potegavščino, ki so jo objavile na spletnih družbenih omrežjih, pripravila v španskem obmorskem letovišču Platja d'Aro. V okviru dogodka se je ena pretvarjala, da je slavna oseba, ostale pa so ji sledile ter si s truščem in kričanjem v stilu nadležnih fotografov poskušale zagotoviti najboljšo fotografijo. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je sodelovalo več kot 200 ljudi.
Fotografska stojala zamenjali za orožje
Vendar pa je šala prestrašila uživače na nabito polni obali, ki so fotografske stative in palice zamenjali za orožje ter v strahu pred teroristi sprožili pravi stampedo. Videi in fotografije na družbenih omrežjih prikazujejo ljudi, ki panično bežijo po ulicah mesta, med njimi so objokani otroci. V restavracijah so ljudje na begu prevračali mize. Zaradi odrgnin, napadov panike in težav s srcem je 11 ljudi poiskalo zdravniško pomoč.
Šalo so punce očitno izvedle prekmalu zatem, ko je na obalni cesti v francoski Nici napadalec s tovornjakom 14. julija do smrti povozil 84 ljudi.
Tožilec Pep Sole je za lokalni radio povedal, da lahko Nemke pričakujejo kazen. Danes so jih po zaslišanju pri sodniku sicer spustili na prostost, vendar pa morajo ostati na voljo španskim oblastem, dokler teče preiskava domnevnega kršenja javnega reda.
Tourists run in panic after flashmob at Spanish coastal resort backfireshttps://t.co/qtzgmCynMP pic.twitter.com/CMxFOCXJ9P
— ITV News (@itvnews) August 3, 2016
V Rimu zaostrili varnostne ukrepe
Okoli rimskega Koloseja in v nekaterih drugih predelih italijanske prestolnice so uvedli režim "najvišje varnosti", ki vključuje tudi dodatne preglede obiskovalcev. Po navedbah italijanske policije gre za previdnostne ukrepe proti terorizmu. Rimu je medtem z napadi zagrozila teroristična skupina Wilayat Sayna, povezana z Islamsko državo.
"Območje Koloseja je bilo uvrščeno v režim najvišje varnosti," navaja izjava rimske policije. To pomeni, da bo dostop do znamenitosti urejen skozi rentgenska vrata, ki jih bodo nadzorovali policisti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Policiji bo pri delu pomagalo dejstvo, da so območje za čas poletne sezone že spremenili v območje za pešce. Varnostne ukrepe so sicer poostrili tudi na glavni nakupovalni ulici Via del Corso.
Ob tem pa so še razširili območje najstrožjih varnostnih ukrepov, ki je veljalo za baziliko sv. Petra, in sicer na območje okoli Vatikanskih muzejev. Preglede bodo zaostrili tudi na ladijskih terminalih blizu Rima.
Kolosej je lani pritegnil več kot 6,5 milijona obiskovalcev in ob ostankih trga Forum Romanum predstavlja najbolj priljubljeno znamenitost v večnem mestu.
Po terorističnih napadih v Parizu novembra lani so ameriške oblasti med najbolj ogroženimi točkami omenjale tudi baziliko sv. Petra v Rimu ter katedralo in operno hišo La Scala v Milanu.
Italijanska tiskovna agencija Ansa je medtem poročala, da je teroristična skupina Wilayat Sayna, ki deluje na Sinajskem polotoku in je povezana z Islamsko državo, z napadi danes zagrozila Jeruzalemu in Rimu. "To je samo začetek, z nami se boste srečali v Rimu in Jeruzalemu. Judi, čakajte nas. Kazen bo težka, plačali boste visoko ceno," je na 35-minutnem video posnetku, ki ga je objavila skupina, poudaril govorec.
V videu skrajneži svarijo, da je bilo zrušenje ruskega potniškega letala na Sinaju in bombardiranje "štabov križarjev in Judov" samo začetek, sledilo pa bo "srečanje v Rimu in Jeruzalemu". Porekla in avtentičnosti videa oblasti še niso potrdile, stil pa je v skladu z dosedanjo propagando Islamske države.
Večina Nemcev za napade ne krivi begunske politike Merklove
Prepričljiva večina Nemcev za nedavne napade v državi ne krivi begunske politike odprtih meja, ki jo vodi nemška kanclerka Angela Merkel. Vendar pa polovica vprašanih meni, da varnostne sile niso zadostno pripravljene in opremljene za zagotavljanje maksimalne varnosti v državi, povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Anketa, ki jo je opravil inštitut Forsa iz Berlina, je ugotovila, da 69 odstotkov Nemcev ne verjame v povezavo med dvema napadoma, za katera je odgovornost prevzela Islamska država, ter velikim številom migrantov, ki so vstopili v državo iščoč zatočišče pred konflikti v Afriki in na Bližnjem vzhodu.
Le 28 odstotkov vprašanih meni, da je begunska politika Merklove vodila do napadov. Od tistih, ki Merklovo krivijo za napade, jih je 78 odstotkov podpornikov desničarske stranke Alternativa za Nemčijo (AfD).
V Nemčijo je lani prispel približno milijon beguncev, potem ko je nemška kanclerka odprla mejo in so migranti lahko iz Madžarske čez Avstrijo pripotovali v Nemčijo.
Državo so v zadnjem času pretresli štirje napadi, v katerih je bilo ubitih skupno 13 ljudi, še več pa jih je bilo ranjenih. Dva od napadov naj bi izvedla borca Islamske države, v primeru drugih dveh pa islamističnih povezav naj ne bi bilo.
Sicer pa je anketa pokazala še, da 50 odstotkov ljudi ne verjame v zadostno pripravljenost in opremljenost nemških varnostnih sil za zagotavljanje maksimalne varnosti v državi. 46 odstotkov jih na drugi strani meni, da bi varnostne sile lahko zagotovile potrebno zaščito.
Forsa je anketo opravila na vzorcu 1007 ljudi, in sicer 28. in 29. julija.
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.