Finski parlament ima za razliko od drugih parlamentov v EU pravico glasovati o prošnjah Bruslja za sredstva za pomoč prezadolženim članicam, kar pomeni, da bi prihodnji finski parlament utegnil zadržati drage načrte za učvrstitev Portugalske in zagotovitev stabilnosti na finančnih trgih.
Koalicijska Stranka nacionalne koalicije je z dobljenimi 20,4 odstotka (44 sedežev) glasovi zmagovalka parlamentarnih volitev na Finskem. Na drugem mestu je Socialnodemokratska stranka, ki je dobila 19,1 odstotka glasov (42 sedežev). Skrajno desna stranka Pravi Finci je na volitvah dobila 19 odstotkov glasov (39 sedežev).
Delež glasov, ki ga je dosegla populistična stranka Pravi Finci, priča o frustracijah javnosti v nekaterih evropskih državah, ko gre za vprašanje namenjanja sredstev za gospodarstva, kot so grško, irsko ali portugalsko. K podpori stranke Pravi Finci, ki se pri vprašanju socialne blaginje nagibajo na levo, so prispevali tudi strahovi pred brezposelnostjo in krčenjem pokojnin na Finskem.
Izhod Finske iz finančne krize je namreč prinesel le malo novih delovnih mest. Za največje finsko podjetje Nokia, ki si na azijskih trgih prizadeva držati korak z Applom in azijskimi proizvajalci pametnih mobilnih telefonov, strokovnjaki napovedujejo, da bo v prihodnje zmanjšala število zaposlenih.
Glede na volitve leta 2007, ko so osvojili 4,1 odstotka glasov, so Pravi Finci na tokratnih volitvah pritegnili največ novih volivcev. Stranka bo po vsej verjetnosti vključena v pogovore o oblikovanju nove finske vlade, ki bi zaradi tega lahko postala bistveno bolj skeptična do nekaterih evropskih projektov, kot je bila dosedanja vlada premierke Mari Kiviniemi.
Sredinska stranka, ki jo vodi Kiviniemijeva, je največja poraženka tokratnih volitev, saj je v primerjavi z letom 2007 (23,1 odstotka) po aferi s financiranjem strank dobila 15,8 odstotka.
Vodja stranke Pravi Finci, karizmatičen Tomo Soini, je po volitvah dejal, da želi spremeni pogoje za pomoč Portugalski. Socialnodemokratska stranka sicer podpira EU, a je prav tako kritična do pomoči Portugalski.
''To je veliki, veliki pok v finski politiki. To je velika, velika sprememba, ki bo spremenila sam kontekst finske politike,'' je po nedeljskih volitvah dejal Jan Sundberg, profesor na Univerzi Helsinki.
EU od Finske pričakuje izpolnitev zavez glede Portugalske
Na volitve na Finskem in dober volivni izkupiček evroskeptične stranke Pravi Finci, ki nasprotuje pomoči Portugalski, se je odzvala tudi Evropska unija. "Tako v primeru Finske kot v primeru katere koli države članice popolnoma verjamemo v to, da bodo izpolnile svoje zaveze," je v odzivu na ugibanja glede finske podpore pomoči Portugalski poudarila tiskovna predstavnica Evropske komisije Pia Ahrenkilde Hansen.
Gre za zaveze v okviru začasnega evropskega instrumenta za zagotavljanje finančne stabilnosti (EFSF) s kapitalom do 440 milijard evrov in za zdaj z efektivno zmožnostjo posojil do 250 milijard evrov. Iz tega sklada bo EU prispevala del pomoči Portugalski.
Portugalska naj bi potrebovala 80 milijard evrov pomoči. Precejšnji del evropske pomoči naj bi sicer prišel iz mehanizma, ki predvideva prispevek iz proračuna EU in je bil ob dogovoru težek 60 milijard evrov. Del pa bo prispeval Mednarodni denarni sklad (IMF).
Države v območju evra so se o pomoči Portugalski – o pogojih zanjo so se Evropska komisija, Evropska centralna banka, IMF in portugalske oblasti začele pogajati danes v Lizboni – okvirno dogovorila aprila na neformalnem zasedanju finančnih ministrov EU.
"Finska je sodelovala v teh pogovorih," so poudarili v komisiji. Poleg tega so tudi zatrdili, da izid volitev na Finskem nikakor ne vpliva na pogajanja o pomoči Portugalski. Cilj je, da je program pomoči dogovorjen in potrjen do srede maja.
KOMENTARJI (87)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.