Okrožno sodišče v Hämeenlinni je konec januarja predstavnike finske Patrie oprostilo vseh obtožb podkupovanja v primeru prodaje oklepnikov Sloveniji. Kot je odločilo, tožilstvu ni uspelo dokazati obtožb.
Finsko tožilstvo se je nato v začetku marca na razsodbo pritožilo, ob tem pa predlagalo tudi, da se slovenski primer vrne na okrožno sodišče, ki bi o njem vnovič odločalo skupaj s hrvaškim. Tožilstvo je v pritožbi trdilo, da so zaradi ločitve slovenskega in hrvaškega primera nastale razmere, v katerih ni moglo predstaviti vseh relevantnih dokazov, predvsem ustnih.
Če bi sodišče v Turkuju zahtevi tožilstva ugodilo, bi bila prvostopenjska razsodba v primeru prodaje Sloveniji razveljavljena in sojenje bi se na okrožnem sodišču začelo znova. A prizivno sodišče je danes odločilo drugače.
Kot so pojasnili na sodišču, novi ustni dokazi in tudi obširni novi pisni dokazi sicer govorijo v prid vrnitve slovenskega primera na okrožno sodišče. A na drugi strani proti temu govorijo zamude v pravnih postopkih in porast pravnih stroškov. V prid nevračanju primera na okrožno sodišče po mnenju sodišča v Turkuju govori tudi dejstvo, da v kazenskih primerih ni nobenih ovir za to, da nove dokaze preuči prizivno sodišče.
Z vrnitvijo primera na okrožno sodišče bi se sojenje poleg tega v veliki meri ponovilo, kar bi podaljšalo postopke. To pa bi bilo v nasprotju z določili v ustavi in Evropski konvenciji o človekovih pravicah, so še zapisali na sodišču v Turkuju.
Prizivno sodišče je po preučitvi vseh okoliščin tako odločilo, da ni zadostnega razloga, da se primer vrne na okrožno sodišče. Bo pa samo še naprej odločalo o pritožbi tožilstva na razsodbo v slovenskem primeru po redni poti.
Zavrnili tudi pritožbo obtoženih v slovenskem primeru
Sodišče v Turkuju je zavrnilo tudi pritožbo obtoženih v slovenskem primeru. Ti so zahtevali, da se obtožb o podkupovanju sploh ne preučuje. Obtoženi, ki jih je zaradi suma podkupovanja zaslišala tako slovenska kot avstrijska in finska policija, so svojo zahtevo utemeljili s trditvijo, da so pričali v Sloveniji, s tem pa je po njihovem mnenju zadeva na njihovi strani zaključena, saj da nekdo ne more biti dvakrat obtožen ali kaznovan za isti zločin.
Prizivno sodišče pa je odločilo, da to stališče obtoženih ne drži. Kot je pojasnilo, je od tožilstva prejelo dokument slovenskega tožilca, ta pa kaže, da so obtožene na slovenskem sojenju zaslišali kot priče in ne kot obtožene. Omenjeni dokument prav tako kaže, da proti obtoženim v Sloveniji ni bil nikoli sprožen predkazenski ali kazenski postopek, proti njim pa prav tako ni v teku noben tovrsten postopek. Iz dokumenta, na katerega se sklicuje prizivno sodišče, prav tako izhaja, da se v Sloveniji ni ukvarjalo oz. odločalo o kazenski odgovornosti obtoženih v zvezi z obtožbami o podkupovanju. Kot je še poudarilo finsko prizivno sodišče, v Sloveniji (ali v Avstriji) ni bila sprejeta nobena odločitev, ki bi preprečila obtožbe proti obtožencem na Finskem.
Po navedbah finskih medijev, ki se sklicujejo na predstavnike sodišča v Turkuju, to o slovenskem primeru oz. o krivdi ali nekrivdi obtoženih verjetno ne bo odločalo pred zimo oz. pomladjo prihodnje leto, s tem pa najbrž šele po odločitvi okrožnega sodišča o hrvaškem primeru.
Spomnimo
Finsko sodišče se je sicer septembra lani na predlog tožilstva odločilo za združitev procesov za prodajo osemkolesnih oklepnikov Patrie Sloveniji s procesom za podobno prodajo Patriinih oklepnikov Hrvaški. A konec novembra lani je nenadoma umrl glavni sodnik Juhani Hoirvonen, zaradi česar je sodišče primera znova ločilo.
Razsodba v slovenskem delu primera je bila na Finskem razglašena 30. januarja, ko je sodišče oprostilo obtoženo peterico visokih uslužbencev Patrie. Tožilstvo se je na razsodbo pritožilo. Sojenje v hrvaškem delu primera naj bi se začelo septembra.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.