Informacijska pooblaščenka: Vedno bo obstajal del zasebne komunikacije tudi v službenih okoljih

Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru Romuna, ki je bil odpuščen, ker je med službenim časom na aplikacijah za spletno klepetanje razpravljal s svojo zaročenko in bratom, odločilo, da podjetje ni kršilo njegove pravice do zasebnosti.

Kot navaja Guardian, bi (morda) morali biti v luči te razsodbe evropski zaposleni torej bolj pazljivi pri uporabi interneta, ko med službenim časom pošiljajo zasebna sporočila, saj očitno lahko podjetja nadzorujejo spletno komunikacijo svojih zaposlenih.

Za kateri primer gre?

Dogodek se je zgodil leta 2007, ko je bil Romun Bogdan Mihai Barbulescu odpuščen. Pritožil se je na sodišče, saj je menil, da mu je podjetje, ko je nadzorovalo njegovo spletno komunikacijo, kršilo njegovo zasebnost in pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. V službenem času je prek Yahoo Messengerja klepetal tudi z bratom in zaročenko in ne le z osebami v službene namene. Romunsko sodišče je zavrglo njegovo pritožbo, zato se je obrnil še na sodišče za človekove pravice.

V podjetju je bilo sicer prepovedano uporabljati aplikacijo za zasebne namene.

''Od 1. avgusta 2004 do 6. avgusta 2007 je bil Barbulescu zaposlen v zasebnem podjetju, odgovoren je bil za prodajo. Na prošnjo delodajalcev je ustvaril račun na aplikaciji Yahoo Messenger, da bi komuniciral s strankami. 13. julija 2007 je Barbulescu izvedel od delodajalca, da so njegovo komunikacijo nadzorovali med 5. in 13. julijem in so ugotovili, da je splet uporabljal tudi za zasebne namene. Odgovoril je, da je aplikacijo uporabljal zgolj za profesionalne namene. Podali so mu prepis njegovih komunikacij, med temi tudi prepis pogovora z bratom in zaročenko o zasebnih zadevah, o zdravju in spolnem življenju. 1. avgusta 2007 so z njim prekinili pogodbo, ker je kršil notranja pravila podjetja, ki so prepovedovala uporabo službenih sredstev v zasebne namene,'' je zapisano v primeru.

Evropsko sodišče je odločilo, da ni bilo ''neutemeljeno, da je delodajalec želel preveriti, ali zaposleni dela službene stvari med delovnim časom''. Dodalo je, da je imelo podjetje dostop do sporočil, ker je verjelo, da gre za profesionalno komunikacijo. 

Sodniki so stopili tudi v bran romunskim kolegom, češ da je romunsko sodišče dovolilo uporabo prepisa komunikacije kot orožje proti zaposlenemu, saj so s tem dokazovali, da je ''uporabljal računalnik podjetja za zasebne namene med delovnim časom''.

Celotno sodbo lahko preberete TUKAJ. 

IP: Iz te sodbe ne izhaja, da smejo podjetja nadzirati zasebno komunikacijo zaposlenih

V uradu Informacijske pooblaščenke (IP) Mojce Prelesnik so pojasnili, da konkretnega primera nikakor ni mogoče razlagati v smeri, da se delodajalcem dovoljuje neomejeni nadzor službenih in zasebnih komunikacijskih sredstev.

Sodišče namreč ni neposredno presojalo dejanj pritožnikovega nekdanjega delodajalca, pač pa ali je država Romunija v okviru svojih pozitivnih obveznosti po 8. členu Evropske Konvencije o človekovih pravicah ustrezno ravnala v sodnih postopkih pred delovnimi sodišči. V tem smislu ESČP ni ugotovilo kršitev države, še zlasti zato, ker se okrožno in višje sodišče pri odločanju nista neposredno opirala na samo vsebino zasebnih klepetov, ampak zgolj na dejstvo, da so bili ti izvedeni po komunikacijskem kanalu, ki naj bi načeloma služil službenim zadevam. "Upoštevaje navedeno, sodbo vidimo zgolj kot presojo prakse romunskih sodišč v luči obveznosti države po EKČP, in ne kot neposredno uporabljivega vodila za presojanje nadzora zaposlenih na delovnem mestu," so zapisali.

Kako pa je to urejeno v Sloveniji?

V Sloveniji razmerja med delodajalci in delavci ureja veljavni Zakon o delovnih razmerjih. Glede nadzora na delovnem mestu je ključen zlasti člen, ki določa, da se "osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem", je še pojasnila Prelesnikova.

Glede obdelave delavčevih osebnih podatkov (izpiskov klicev, vpogleda v službeno e-pošto, nadzora službenega računalnika, idr.) mora torej delodajalec pred začetkom izvajanja določnega nadzornega ukrepa najprej izkazati, da je takšen nadzor resnično potreben in obenem sorazmeren. Delodajalec nikakor nima splošne pravice nadzora službenega računalnika, e-pošte ter službenih oz. lastnih naprav, ki jih uporabljajo zaposleni. Prav tako mora delodajalec zaposlene o načinu nadzora vnaprej ustrezno obvestiti.

"Prav v izogib nejasnostim je IP že pred leti pripravil predlog zakona o zasebnosti na delovnem mestu in ga poslal resornemu ministrstvu za delo, vendar do sedaj še ni bilo politične volje za posredovanje zakona v zakonodajni postopek."

Upoštevaje, da so že pri službeni pošti omejitve, je Prelesnikova prepričana, da delodajalec na splošno ni upravičen nadzirati delavčeve zasebne komunikacije na delovnem mestu. V kritičnih primerih (zbiranje dokazov za kasnejši disciplinski postopek, npr. ali delavec po zasebnih kanalih iznaša varovane podatke) pa zato vedno predlagajo, da predhodno pridobi odredbo sodišča za zavarovanje dokazov.

Po njenih besedah bi se delodajalci morali osredotočiti predvsem na nadzor tega, ali in v kolikšni meri zaposleni opravljajo svoje delo, ne pa z nadzorom zasebnih komunikacij reševati svojega pomanjkljivega vodenja, dodeljevanja in nadzora opravljenih nalog. "Zaposlenim ni mogoče pobrati in nadzorovati njihovih zasebnih telefonov, ki danes podpirajo vse komunikacijske kanale, zato bo vedno obstajal del zasebne komunikacije tudi v službenih okoljih."