Evropski poslanci podprli pariški podnebni sporazum. 'Evropa je sposobna velikih stvari, če združi svojo energijo, svojo moč'

Evropski parlament je v Strasbourgu dal soglasje k ratifikaciji pariškega sporazuma o podnebnih spremembah v imenu Evropske unije. Za potrditev dogovora o ratifikaciji, ki so ga v petek dosegli ministri EU za okolje, je glasovalo 610 poslancev, 38 jih je bilo proti, 31 pa vzdržanih.

Pred glasovanjem je poslance nagovoril generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun, ki je pohvalil dolgoletno vodilno vlogo Evropske unije v boju proti podnebnim spremembam. "Danes imate novo priložnost, da pokažete zavezanost boju proti podnebnim spremembam in soustvarjate zgodovino," je dejal evroposlancem.

"Evropa je sposobna velikih stvari, če združi svojo energijo, svojo moč," pa je pred glasovanjem poudaril predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

Poslance so pred glasovanjem nagovorili tudi predsedniki vseh političnih skupin v parlamentu, ki so poudarjali, da bo današnje soglasje k ratifikaciji pariškega sporazuma zgodovinski korak, pri katerem pa se ne bi smeli ustaviti. Ob tem so pozvali k uresničevanju že danih zavez in novim zavezam, ki bi omogočile bolj trajnostno življenje na Zemlji.

Glasovanju je sledil formalni podpis ratifikacije, na katerem so bili poleg Bana navzoči tudi francoska ministrica za okolje in predsedujoča konferenci o podnebnih spremembah Segolene Royal, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz.

Po današnjem glasovanju v Evropskem parlamentu bo Svet EU po nujnem pisnem postopku lahko uradno sprejel sklep o ratifikaciji sporazuma in EU bo skupaj s sedmimi državami članicami, ki so ratifikacijo že zaključile, deponirala listine na sedežu ZN v New Yorku v petek.

Ratifikacijo so doslej zaključile Madžarska, Francija, Slovaška, Avstrija, Malta, Portugalska in Nemčija, ki skupaj proizvedejo približno pet odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov.

Slovenija si bo po napovedih ministrice Irene Majcen prizadevala, da bi sporazum ratificirala do novembrske podnebne konference v maroškem Marakešu, ko naj bi ZN uradno oznanil začetek izvajanja prvega globalnega dogovora za boj proti podnebnim spremembam.

Pariški sporazum bo začel veljati trideseti dan po tem, ko bo ratifikacijo končalo vsaj 55 od 197 podpisnic, ki proizvedejo najmanj 55 odstotkov vseh svetovnih izpustov toplogrednih plinov.

Indija, tretja največja svetovna onesnaževalka z ogljikovim dioksidom, je v nedeljo že ratificirala pariški podnebni sporazum, s čimer je ta še korak bližje uveljavitvi.

Znanstveniki: naš planet se nevarno segreva

Zaradi podnebnih sprememb se naš planet hitro segreva. Znanstveniki so ugotovili, da so temperature dosegle najvišje vrednosti v zadnjih 115 tisoč letih. Nazadnje so bile takšne temperature v medledeni dobi, ko je bila gladina morja za šest do devet metrov višja, kot je danes.

V najnovejšem poročilu, pod katerega se je podpisal nekdanji Nasin podnebni znanstvenik James Hansen in še 11 drugih strokovnjakov, so zapisali, da bodo povprečne temperature letošnjega leta verjetno za 1,25 stopinje Celzija višje glede na predindustrijsko dobo. Tako se nadaljuje nevaren trend, ko se v zadnjih 45 letih ozračje segreva za 0,18 stopinje Celzija na desetletje.

Da bi dosegli cilj pariške podnebne konference, bo moral svet močno zmanjšati izpuste CO2, kar pa bo stalo od 93 do 510 bilijonov evrov, ocenjujejo znanstveniki