Evropski kmetje v korak s časom

Evropska komisija je predstavila zakonodajne predloge za posodobitev kmetijske politike Evropske unije. Bruselj med drugim predlaga ukinitev prahe, postopno odpravo mlečnih kvot, višjo stopnjo modulacije in najnižje plačilo oziroma omejitev glede na velikost kmetije.

Kot je pojasnila evropska komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja Mariann Fischer Boel, želi komisija poenostaviti, racionalizirati in posodobiti skupno kmetijsko politiko, s čimer se daje "našim kmetom orodje, s katerim bodo obvladali nove izzive, s katerimi se srečujejo, kot so denimo podnebne spremembe". "Pri pregledu zdravstvenega stanja gre za to, da se kmetom omogoči zadostitev naraščajočega povpraševanja in hiter odziv na signale, ki jih prejemajo s trga," je ob predstavitvi predloga še dejala evropska komisarka.

Komisija predlaga ukinitev obvezne prahe, z letom 2015 tudi ukinitev mlečnih kvot, ki pa bi jih do tega leta povečevali za odstotek letno. Komisija želi ukiniti še nekatere obstoječe delno vezane podpore. Pri neposrednih plačilih komisija predlaga tudi spremembe pri shemi enotnih plačil in shemi enotnega plačila na površino. Stare članice bi lahko zadevo prilagodile s pavšalnimi plačili, s čimer ne bi več veljal sistem, po katerem kmetje prejmejo plačila na osnovi zgodovinskih plačil. Za novinke pa Bruselj predlaga podaljšanje sheme plačila na površino do leta 2013. Novinke bi namreč morale preiti na sistem enotnih plačil do leta 2010.

Komisija želi tudi poenostaviti upravljanje z najmanjšimi izplačili. Skorajda polovica neposrednih plačil je namreč nižjih od 500 evrov, ponekod podpora presega upravne stroške upravljanja s temi sredstvi. Zato naj bi države uvedle najnižjo izplačilo, ki bi znašalo 250 evrov, in/ali uvedle najmanjšo površino, upravičeno do podpore, pri enem hektarju.

Sredstva za spopadanje z novimi izzivi

Pomembna novost predloga komisije je povečana stopnja modulacije, torej prenos sredstev iz prvega stebra neposrednih plačil kmetom v drugi steber ukrepov razvoja podeželja. Dodatno želi komisija znižati še najvišja kmetijska plačila - tista nad 100.000 evrov, s čimer bi prihranjena sredstva namenili za programe držav članic pri spopadanju z novimi izzivi na področju podnebnih sprememb, obnovljive energije, voda in bioraznovrstnosti.

Kot namreč opozarjajo ekologi, vremenske ujme niso več izredni dogodki, pač pa vsakodnevni pojav, na katerega se mora najbolj prilagoditi prav kmetijstvo. Tako predlagajo, da bi se evropski kmetje odrekli gojenju rastlin, ki suše ne prenašajo, spremeniti pa bi se morali tudi živinorejci. Znano je namreč, da je govedo s svojimi izločki eden največjih onesnaževalcev, zato bi bilo po mnenju strokovnjakov bolje, če bi se kmetje usmerili v gojenje drobnice.

Slovenija bo predloge preučila

Slovensko predsedstvo si prizadeva, da bi novi zakonodajni predlogi omogočili večjo stabilizacijo kmetijskih trgov, prispevali k povečanju konkurenčnosti in produktivnosti evropskega kmetijstva ter zagotovili ustrezno prilagoditev na nove izzive. Prilagajanje podnebnim spremembam in drugim izzivom, ki  bo z vidika dolgoročnosti terjalo predvsem učinkovito strukturno prilagoditev slovenskega kmetijstva, bo v primeru, da bo ostalo v sedanjih finančnih okvirih razvoja podeželja, v določenem obsegu neizvedljivo. Potrebno bo razmisliti o možnosti dodatnih sredstev na nivoju EU, so prepričani na kmetijskem ministrstvu.

Ministrstvo bo zakonodajne predloge preučilo, k pripravi ocen učinkov in predlogov rešitev, ki bi bile za Slovenijo najbolj primerne, pa so že aktivno vključene tako strokovne institucije kot nevladne organizacije, so sporočil iz kmetijskega ministrstva.