Niti meje nas ne bodo ustavile, je bilo sporočilo protirasističnega pohoda, ki je popoldne napolnil Prešernov trg in ljubljanske ulice. Z njim je skupina Protirasistična fronta brez meja želela opozoriti, da v Evropi poteka vojna proti migrantom, ter izraziti nasprotovanje migracijskim politikam in praksam Evropske unije.
Zbralo se je med petsto in tisoč ljudi. Ideja zanj je nastala na Facebooku, udeležbo pa je napovedovalo več kot 1.600 ljudi. Aktivisti pozivajo, naj beguncem – podobno kot Nemci – vrata odpremo tudi Slovenci. S shodom želijo opozoriti tudi na pojave nestrpnosti in ksenofobije, povezane z begunsko problematiko. Aktivisti so opremljeni tudi s številnimi transparenti, s katerimi Slovenijo in Slovence pozivajo k aktivnejši vlogi, sprejemanju beguncev.
Opremljena z različnimi transparenti se je množica s Prešernovega trga nato odpravila pred predstavništvo Evropske komisije v Ljubljani. Pot so nadaljevali tudi mimo predsedniške palače, po Slovenski cesti, končal pa se bo pred Radiotelevizijo Slovenija.
Organizatorji dogodka mnogim evropskim državam očitajo, da njihovi ukrepi ne sežejo dlje od postavljanja preprek, bodečih žic in podpiranja represije. Ti ukrepi se upravičujejo skozi diskurz "varnosti". V Protirasistični fronti brez meja zavračajo idejo varnosti, ki izhaja iz rasizma in strahu: "Ne bomo nemočno opazovali morije in nasilja nad tistimi, ki bežijo pred vojno in iščejo boljše življenje."
Protest je obiskal tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je dejal, da je Ljubljana trenutno pripravljena za sprejem 190 beguncev. Prestolnica ima urejene prostore s sanitarijami in vodo, posebno prehrano, dogovorili so se tudi za pogovor z muftijem, ki bi nudil duhovno oskrbo. Dejal, da ne razume, zakaj je bil shod prirejen v Ljubljani. Se pa sam strinja s tem, da bi morala Evropska unija kaznovati Madžarsko, saj po njegovem ena država članica ne sme zapirati meja.
Na shodu se je zgodila tudi manjša provokacija. Dva moška sta z glasnim vpitjem in transparenti nasprotovala "islamizaciji Evrope" in poudarjala, da je "Evropa krščanski kontinent". Množica se je na to odzvala z glasnim neodobravanjem, k moškima pa so pristopili policisti.
Moška sta svoja sporočila zapisala na plakate Nove Slovenije, ki pa se je prek Twitterja odločno distancirala od njunih dejanj in zapisala, da gre za zlorabo NSi. Zapisali so, da ostro zavračajo sovražni govor. "Begunsko krizo obravnavamo kot humanitarno, ljudem, ki bežijo iz vojnih žarišč, je treba solidarno pomagati," so zapisali.
Kasneje se je pojavila tudi skupina fantov z velikim transparentom s homofobnimi sporočili, ki je prav tako želela sprovocirati tiste, ki so se zbrali na shodu. A so se ob neodobravanju množice hitro umaknili.
Poleg tega na posebni stojnici zbirajo tudi humanitarno pomoč za begunce, ki jo bodo predali Sokolskemu domu v Novem mestu, kjer bo predvidoma eden od večjih begunskih centrov v državi. Ljudje prinašajo vodo v plastenkah, konzervirano hrano, higienski material, spalne vreče, polnilce za telefone.
Podporo protirasističnemu pohodu je izrazilo več organizacij, med drugim Združena levica, Slovensko sociološko društvo, AKC Metelkova, Iniciativa za demokratični socializem in študentska organizacija Iskra. Ta je na Prešernovem trgu tudi zbirala materialno pomoč za begunce. Njen član Matej Križanec je izpostavil, da se je treba boriti proti vsakršni obliki ksenofobije in nasilja, ki se pojavlja ob begunski krizi. Po njegovem mnenju to sovraštvo izhaja iz napačnih informacij ter posplošenih in senzacionalističnih novic, kot je na primer ta, da so med begunci borci Islamske države.
Juncker: Tudi Evropejci so bili begunci
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je imel danes v Strasbourgu prvi govor o stanju EU, ki je osredotočen na najhujšo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni.
Prva prioriteta EU je in mora biti begunska kriza. Čas je za pogumno in odločno ukrepanje EU. Čas je za humanost in človeško dostojanstvo, je bilo bistvo Junckerjevega govora o beguncih. Juncker je v govoru dejal, da je v Evropo v zadnjem času prišlo ogromno beguncev, ki prihajajo iz Sirije, Libije, Eritreje. Najhuje je v Grčiji, Italiji in na Madžarskem. ''Številke so impresivne. Za nekatere so grozeče. A zdaj je čas za akcijo,'' je poudaril Juncker in dodal, da je za Evropo to vprašanje vprašanje zgodovinske pravičnosti.
"Čas je za humanost in človeško dostojanstvo. Za Evropo gre tudi za zgodovinsko pravičnost. Vsi se moramo zavedati, da je Evropa celina, kjer je skoraj vsakdo nekoč bil begunec," je poudaril in spomnil, da so Judje bežali pred nacizmom, Španci pred državljansko vojno, Madžari zaradi revolucije ...
Evropa je v očeh teh beguncev kraj upanja, zato bi morali biti ponosni in se tega ne bi smeli bati, je nadaljeval in požel aplavz. Dodal je, da imamo sredstva, da pomagamo tem ljudjem. Res je, da ne moremo sprejeti vseh, a ti, ki prihajajo predstavljajo le majhen delež populacije EU. Številke je primerjal z Libanonom, ki ima najvišje število sirskih beguncev na 1000 domačih prebivalcev. Prav zato je aplavdiral Turčiji, Jordaniji in Libanonu, ki so prevzele največje deleže beguncev. Poudaril je, da Grčija, Italija in Madžarska rabijo pomoč, zato zdaj predlagajo drugi nujni ukrep, da bi tako nujno prelocirali begunce, ki prihajajo v te države.
Evropa mora sprejeti 160.000 beguncev, je dejal Juncker in dodal, da ne smemo govoriti o številkah, ampak o ljudeh. ''Tu ni vere, tu ni filozofije, ko govorimo o beguncih. Mi ne razlikujemo,'' je poudaril.
Prelociranje ljudi ne bo rešilo težav. Težave namreč nastopijo, ker so med temi tudi ljudje, ki ne ustrezajo pogojem za azil. V skladu z veljavnimi pravili je treba prošnjo za azil obravnavati v državi, kjer oseba vstopi v EU, a ta ureditev ne deluje.
Komisija zato predlaga evropski seznam varnih držav, na katerega bi uvrstili zahodnobalkanske države in Turčijo. Tako želi unija olajšati vračanje oseb, ki niso upravičene do azila. Te države morajo vedeti, da so lahko odstranjene s seznama, če ne upoštevajo temeljnih človekovih pravic, a to pomeni, da si s tem zaprejo vrata do članstva v EU ali pa si prislužijo postopke.
Pri tem je izpostavil, da mora vsaka oseba, ki ji je odobrena prošnja za azil v EU, od prvega dne imeti možnost delati in služiti svoj denar, saj je to ključno za povrnitev dostojanstva.
Juncker je poudaril, da schengenskega sistema prostega gibanja ne bodo opustili. Bodo pa morali okrepiti skrajne meje EU. ''Okrepiti je treba agencijo Frontex, a to bo terjalo sredstva,'' je dejal.
V Strasbourgu svarila pred nacionalnim egoizmom in kritike Tuska
"V tej migracijski krizi ne gre za neuspeh Evrope, gre za neuspeh nacionalnih egoizmov," je poudaril vodja največje politične skupine, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), Nemec Manfred Weber.
"Evropa mora izpolniti svojo humanitarno dolžnost," je izpostavil ter kot krščanski demokrat v odziv na pozive proti sprejemanju muslimanov izrecno opozoril, da v Evropi veljajo človekove pravice, ne krščanske pravice.
Podobno je bilo sporočilo vodje druge največje skupine, evropskih socialdemokratov (S&D), Italijana Giannija Pittelle: "Evropska komisija je Evropo končno osvobodila sramotne sebičnosti nekaterih nacionalnih vlad."
Pittella je tudi prvi kritiziral prazen stol, namenjen predsedniku Evropskega sveta Tusku, čigar država Poljska je v skupini članic unije, ki nasprotujejo obveznim kvotam za razporeditev beguncev.
Tuska je kritiziral tudi vodja evropskih liberalcev (Alde) Guy Verhofstadt, češ da je njegova odsotnost simbol pomanjkanja politične volje. Kaos pri soočanju z begunsko krizo je po njegovih besedah sramota za Evropo.
Ob tem je bivši belgijski premier izpostavil, da bi morali ZN posredovati za končanje vojne v Siriji. Najpomembnejši nauk begunske krize je po njegovih besedah to, da Evropa ne sme ignorirati kriz v svojem sosedstvu.
Junckerjev 80-minutni govor – sam je obžaloval, da ga je moral brutalno skrajšati – so večkrat prekinili medklici evroskeptikov, ki jih je Luksemburžan pospremil s komentarjem, da je humor edina dobra lastnost, ki jim je skupna.
Govor je začinil tudi evropski poslanec, ki si je nadel masko nemške kanclerke Angele Merkel, se sprehodil do Junckerja in se rokoval z njim. "Evropski parlament je res prostor, kjer lahko srečaš marsikoga. Združeni v raznolikosti," se je na to odzval Juncker.
Predsednik komisije je sicer v svojem odzivu na komentarje evropskih poslancev stopil v bran Tusku. Poudaril je, da je predsednik Evropskega sveta v Turčiji, kar je prav in upravičeno ter pomembneje kot udeležba v razpravi v parlamentu.
Madžarska policija nad begunce tudi s solzivcem
Do konca prihodnjega tedna naj bi na Madžarsko prispelo še dodatnih 40.000 beguncev, prav zato regionalni koordinator begunske agencije pri Združenih narodih Vincent Cochetel madžarske oblasti poziva, naj pospešijo postopke sprejema in registracije. Madžarska je postala ključna država za vstop beguncev v EU, tako je vanjo samo letos vstopilo 150.000 beguncev. Država prav zato še pospešuje gradnjo zidu oziroma ograj, da bi preprečili vstop beguncev iz Srbije, hkrati pa tudi zaostrujejo azilno politiko.
Preberite še: kako je snemalka namerno spotaknila begunca, ki je v naročju imel otroka.
Skupina migrantov, ki je v torek zapustila zbirni center Röszke na madžarsko-srbski meji in se peš odpravila proti zahodu, se je v torek zvečer po izgredih z madžarsko policijo vrnila. Policija je skupino okoli 300 beguncev ustavila v Szegedu. Med izgredi je policija uporabila tudi solzivec, begunci pa pristali, da se vkrcajo na avtobuse.
Begunci ponovno na poti iz zbirnega centra Röszke po avtocesti na zahod
Skupina, v kateri je bilo od 400 do 500 beguncev, pa je danes ponovno prebila policijski kordon okoli zbirnega centra Röszke na Madžarskem, in se napotila proti avtocesti, ki vodi do Budimpešte. Policisti so si prizadevali, da bi skupino ustavili in begunce so s pomočjo prevajalcev prepričali, da so se vkrcali na avtobuse, s katerimi so jih prepeljali v registracijske centre.
Zaradi beguncev je bila nekaj časa zaprta avtocesta proti Budimpešti.
Begunsko taborišče v Röszkeju so danes obiskali predstavniki organizacije Zdravniki brez meja. "To je katastrofa," je razmere opisala vodja misije v Szegedu Teresa San Cristobal. "Begunsko taborišče v Röszkeju ni to, kar bi pričakovali, ko pridete v Evropo," je dodala. Po njenih besedah begunci nujno potrebujejo organizirano pomoč.
Skupina od 150 do 200 beguncev pa je danes odšla z železniške postaje v kraju Hegyeshalom in se peš odpravila proti Avstriji. Kot je povedal župan kraja Laszlo Szoke, begunci verjetno niso več želeli čakati na vlak proti Avstriji, zato so se tja odpravili peš. Od Hegyeshaloma do avstrijske meje je okoli pol ure hoda.
Migrantom na budimpeški železniški postaji Keleti so medtem dovolili vkrcanje na vlake proti Avstriji in Nemčiji. Prednost imajo potniki z veljavnimi dokumenti, migranti pa lahko zasedejo preostale sedeže, je poročala madžarska televizija M1.
Skupno naj bi po navedbah madžarskega spletnega portala hvg.hu na Madžarsko prek meje s Srbijo danes prišlo do 5000 beguncev. Doslej jih je bilo v enem dnevu največ okoli 3000.
Madžarska s posebnimi tranzitnimi conami in vojaki na meji
Madžarska bo na meji s Srbijo vzpostavila posebne tranzitne cone za migrante, ki bodo zaprte in ločene od preostanka države, bodo pa odprte v smeri proti Srbiji, kamor bodo vračali vse, katerih prošnje za azil bodo zavrnjene, je pojasnil visok predstavnik vladajoče stranke Fidesz Gergely Gulyas. Cone bodo sicer na območju Madžarske in Madžarska bo v njih tudi zagotavljala zdravniško in drugo oskrbo.
Poleg tega namerava madžarska vlada na mejo s Srbijo poslati vojake, ki bi priskočili na pomoč preobremenjenim policistom. Parlament bo o tem, kot je napovedal, glasoval 22. septembra.
Prav v sredo obrambno ministrstvo v Budimpešti poleg tega napovedalo, da v bližini meje s Srbijo načrtuje vojaške vaje pod sloganom Odločen nastop. Kako obsežne bodo te vaje ter ali so povezane z begunsko krizo, na ministrstvu niso pojasnili.
Danska begunce, ki ne zaprosijo za azil, vrača v Nemčijo
Danska se je odločila, da bo begunce, ki v to skandinavsko državo prihajajo prek Nemčije, vrnila v Nemčijo, če ne bodo zaprosili za azil na Danskem. "To so ljudje, ki na Danskem ne želijo azila, kar pomeni, da so tukaj nezakonito," je sporočila danska policija. Večina beguncev sicer želi naprej na Švedsko, a Danci jim to preprečujejo.
Kot je še sporočila danska policija, bodo begunce izgnali in jim tudi izdali prepoved vstopa v državo v prihodnjih dveh letih. Iz Nemčije na Dansko je sicer od nedelje prišlo najmanj 1500 beguncev, večinoma iz Sirije in Iraka. Večina jih želi na Švedsko, samo peščica jih je zaprosila za azil na Danskem.
Danske oblasti beguncem sicer ovirajo nadaljnjo pot na Švedsko, kjer vsi begunci iz Sirije dobijo stalno dovoljenje za bivanje. Danska na drugi strani beguncem ponuja zgolj začasno dovoljenje za bivanje in nižje socialne pravice kot Švedska. Prav tako na Danskem traja dlje, da lahko prosilci za azil v državo pripeljejo tudi svoje družinske člane.
Oblasti v Koebenhavnu skušajo z različnimi ukrepi narediti svojo državo čim manj privlačno za prosilce za azil in danski parlament je minuli teden potrdil zmanjšanje socialne pomoči za nove begunce. Danska desnosredinska manjšinska vlada je nato v ponedeljek v več libanonskih časnikih objavila oglase, v katerih ljudi seznanja s krčenjem ugodnosti.
Danes je z dvema vlakoma iz Nemčije na Dansko, natančneje v pristaniško mesto Rodby, prispelo 200 beguncev, a je danska policija vlaka zaustavila. Kot je sporočila, bodo begunce registrirali ali pa jih, če se ne bodo želeli registrirati na Danskem, vrniti nazaj v Nemčijo. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je nekaj beguncev v obupu skušalo zbežati z vlakov, a so jih policisti polovili.
Begunci zavračajo odhod v danske sprejemne centre in vztrajajo, da želijo azil na Švedskem, ter ne želijo zapustiti vlakov, poroča dpa. Danske železnice DSB so nato popoldne sporočile, da so na zahtevo policije do nadaljnjega odpovedani vsi vlaki v in iz Nemčije.
V ponedeljek zvečer se je skupina več sto beguncev po poročanju francoske tiskovne agencije AFP z Danske proti Švedski napotila tudi po avtocesti, a je policija zaprla del avtoceste, ki vodi iz Rodbyja do glavnega mesta Koebenhavn.
Podobno je policija danes zaprla del avtoceste pri kraju Padborg v zahodni danski pokrajini Jutland. V ta kraj ob meji z Nemčijo prav tako prihajajo begunci in kakih 300 se jih je peš po avtocesti odpravilo proti severu oziroma v smeri Švedske, poroča AFP. Od Padborga do Koebenhavna, od koder vozijo vlaki proti švedskem Malmöju, je kakih 300 kilometrov. Begunci, med njimi mnogi starejši, ženske in otroci, so bili v Padborgu nastanjeni v stari šoli, a so se odločili, da ne želijo več čakati in so se proti svojemu cilju odpravili kar peš.
Kvote
Evropska komisija v sklopu drugega svežnja predlogov za soočenje z begunsko krizo predlaga premestitev še 120.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske; Slovenija naj bi sprejela še 631 beguncev. Ob upoštevanju majskega predloga naj bi po EU iz omenjenih treh držav premestili 160.000 beguncev, Slovenija naj bi jih sprejela 1126.
Komisija je danes predlagala premestitev 15.600 beguncev iz Italije, 50.400 iz Grčije in 54.000 iz Madžarske. Za Slovenijo je predlagala premestitev 82 oseb iz Italije, 265 iz Grčije in 284 iz Madžarske, kar je skupaj 631 oseb.
Ukrep naj bi bil po predlogu komisije obvezen. Merila za razporeditev so v razmerju 40 : 40 : 10 : 10, in sicer se upoštevajo število prebivalstva, bruto domači proizvod (BDP), povprečno število predhodnih prošenj za azil in stopnja brezposelnosti.
To je ukrep, s katerim komisija nadgrajuje majski predlog za premestitev 40.000 oseb iz Italije in Grčije v druge članice EU. Ob upoštevanju današnjega ukrepa tako komisija skupaj predlaga premestitev 160.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske.
Sodelujoče članice bodo ob premestitvah dobile 780 milijonov evrov podpore iz proračuna EU, vključno s 50-odstotnim predhodnim financiranjem, tako da se zagotovi zelo hitro ukrepanje oblasti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.
Komisija predlaga tudi začasno solidarnostno klavzulo. Če članica iz utemeljenih in objektivnih razlogov - na primer zaradi naravne nesreče - začasno v celoti ali delno ne more sodelovati pri premestitvi, bo morala v proračun EU prispevati 0,002 odstotka svojega BDP.
Evropska komisija bo analizirala razloge, ki jih bodo sporočile države, in odločila, ali ti upravičujejo neudeležbo države v programu, in sicer za največ 12 mesecev. V primeru delnega sodelovanja pri premestitvah se znesek plačila sorazmerno zniža.
