Zgodovinar Taylor Branch je napisal knjigo, ki je nastala na podlagi osebnih pogovorov, ki jih je Branch imel s svojim prijateljem, nekdanjim predsednikom ZDA Billom Clintonom. Številne pogovore je Branch tudi posnel, v knjigi pa opisuje različne točke Clintonovega političnega in zasebnega življenja v času predsedovanja ZDA.
Za balkansko regijo pa je pomembna predvsem ena tema, in sicer položaj v Bosni in Hercegovini med vojno po razpadu Jugoslavije. Da je Bosna in Hercegovina ostala brez prave pomoči zaradi strahu Evrope pred muslimansko državo na njenih tleh, je sicer nekaj, kar se že dolgo govori. A Branchova razkritja nosijo večjo težo, saj trdi, da je to Clinton tudi dejansko priznal.
Clinton je Branchu dejal, da so bile ZDA v času njegovega vodstva razdeljene o tem, ali naj v Bosni neposredno posredujejo ali ne. Razmišljale so o različnih vojaških potezah, od letalskih napadov do bojev na tleh, a vojaški strokovnjaki so to odsvetovali.
Clintonova administracija pa je tehtala tudi med različnimi možnostmi, kako vsaj omiliti, če ne celo ukiniti mednarodni embargo na orožje, ki je veljal v tej regiji. Menila je namreč, da je embargo najbolj prizadel ravno najšibkejše, torej prebivalce BIH. Za razliko od Srbije in Hrvaške je bila BIH izolirana, brez dostopa do orožja, ki so ga v tem času tihotapili. "Če embargo ne bi veljal, bi se lahko vzpostavilo vojaško ravnotežje med različnimi stranmi, kar bi hitreje vodilo h kakemu političnemu sporazumu," je Clintonove besede zapisal Branch.
A Clinton je Branchu priznal, da so zavezniki ZDA v Evropi blokirali predloge za ukinitev embarga. Svoja nasprotja so upravičevali na človekoljubnih temeljih, češ da bi več orožja pomenilo več prelivanja krvi. A zasebno naj bi bila stvar drugačna. Pravi razlog za njihovo nasprotovanje naj bi bilo dejstvo, da bi Bosna kot muslimanska država delovala "nenaravno“ znotraj Evrope. Embargo jim je bil po godu, saj je ravno BiH postavljal v šibkejši položaj.
"Ko sem nad očitnim cinizmom izrazil šok in pri tem spomnil na ravnanje diplomacije pri dogajanju z Židi v drugi svetovni vojni, je predsednik Clinton le skomignil z rameni,“ piše Branch v knjigi. Clinton naj bi nato dejal, da je bil francoski predsednik Francois Mitterrand še posebej odkrit pri svojem mnenju, da Bosna ne spada v Evropo, britanski predstavniki pa so govorili o mogoče boleči, a povsem realni možnosti za krščansko Evropo.
Proti Franciji in Veliki Britaniji se je postavil nemški kancler Helmut Kohl, ki se je zavzel za ponovni razmislek o smiselnosti embarga, ki so ga uvedli Združeni narodi. Njegova podpora pa po Clintonovih besedah ni veljala kaj dosti, saj Nemčija ni imela mesta v Varnostnem svetu ZN.
KOMENTARJI (155)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.