Nižja bonitetna ocena tudi skladu za stabilnost evra

Pričakovani donos do dospelosti na slovenske desetletne obveznice se je danes kljub petkovemu znižanju bonitetne ocene nekoliko znižal. Zahtevana donosnost je bila danes ob 12. uri po podatkih NLB na sekundarnem trgu pri 7,10 odstotka, kar je pol odstotne točke manj kot v petek. Kljub temu pa ostaja nad psihološko mejo sedmih odstotkov.  Slovenija je sicer mejo sedmih odstotkov prvič zabeležila 11. novembra lani, nato pa so obresti na tej ravni vztrajale približno deset dni. Zahtevana donosnost je psihološko mejo znova presegla prejšnji teden ter od takrat še ni upadla pod sedem odstotkov.

So se pa danes zvišale zahtevane donosnosti na italijanske in španske desetletne obveznice. Povprečna obrestna mera na italijanske obveznice je bila ob 12. uri pri 6,43 odstotka (v petek pri 6,28 odstotka), zahtevana donosnost na španske obveznice pa je znašala 5,16 odstotka (v petek 5,07 odstotka).

Donos do dospelosti nemških obveznic, ki veljajo za najvarnejše v Evropi, je medtem po podatkih NLB ob 12. uri znašal 1,77 odstotka (v petek pri 1,81 odstotka). Pribitek slovenskih na referenčne desetletne nemške obveznice je s tem znašal 5,33 odstotne točke, kar je 0,01 odstotne točke manj kot v petek.

Jemenšek: Italija bi lahko bila dober zgled Sloveniji

Član uprave Raiffeisen banke Gvido Jemenšek meni, da bi se morala slovenska politika na petkovo znižanje bonitetne ocene odzvati hitro in sprejeti ustrezne ukrepe. Po njegovem mnenju je dober zgled Italija, saj so finančni trgi pokazali, da cenijo ukrepe italijanske tehnične vlade. Prepričan je, da je pomembno, koliko in kako hitro bo politika sposobna sprejeti določene ukrepe, kot sta pokojninska reforma in zaustavitev rasti plač v javni upravi, da si znova pridobi zaupanje finančnih trgov.

Italija je, kot so navedli analitiki NLB, v petek prodala za 4,75 milijarde evrov dve- in šestletnih obveznic, katerih donosnosti so v primerjavi s prejšnjimi avkcijami občutno upadle. Za prve so investitorji zahtevali med 4,29 odstotka (0,8 milijarde evrov) in 4,83 odstotka (tri milijarde evrov), za druge pa 5,75 odstotka (milijarda evrov).

Jemenšek, ki je v upravi Raiffeisen banke odgovoren za poslovanje s prebivalstvom in podjetji ter za zakladništvo in investicijsko bančništvo, meni, da je cena zadolževanja, ki jo plačujemo v Sloveniji, že sedaj izredno visoka. "Vendar ta cena ne odraža dejanskih gospodarskih razmer, kar se tiče zadolženosti v primerjavi z bruto domačim proizvodom," je dejal.

'Potrebne so strukturne reforme'

Blaž Hribar iz družbe NLB skladi je v oddaji 24UR OB ENIH povedal, da se politiki na slabše ocene bonitetnih hiš pogosto odzovejo s kritiko. "V Evropi to pomeni, da se porajajo ideje o lastnih bonitetnih hiš, ki seveda morda ne bi bile tako kritične ravno do teh politikov, ki jih ameriške hiše kritizirajo," je pojasnil.

Prepričan je, da so pri zadnjem znižanju bonitetne ocene Sloveniji svojo vlogo odigrale tudi "slovenske posebnosti", kot so težave z oblikovanjem vlade. A po njegovem mnenju sta v prvi vrsti še vedno povod evropska dolžniška kriza in tveganje, ki izhaja zaradi prekomernega zadolževanja. "In tudi Slovenija ni imuna na te težave," pravi Hribar, pri tem pa izpostavlja pomanjkanje tujih virov financiranja pri bankah in drago zadolževanje države.

Na vprašanje, ali slovensko finančno ministrstvo ustrezno ukrepa ob krizi, pa je odgovoril, da kapitalski trgi kažejo, da očitno ni tako, vsaj sodeč po prodaji in kupovanju slovenskih obveznic. "Na eni strani bi se morali usmeriti na varčevanje, po drugi strani pa razmišljati o tem, kako povišati davčne prihodke, pa tu ne gre le za davke, temveč predvsem gospodarsko rast," je prepričan. Za dosego tega cilja pa so potrebni strukturni ukrepi, ki jih je težko izvesti, če "imamo šibko vlado".

Nemčija bi ustanovila evropsko bonitetno agencijo

Nemčija je zaradi petkovega znižanja bonitetnih ocen devetim članicam evroobmočja pozvala k oblikovanju neodvisne bonitetne agencije. "Evropa mora pokazati, da se je sposobna zoperstaviti bonitetnim agencijam. Trgi komaj zadihajo, ko jih njihove ocene spet potisnejo v negotovost," pravi nemški zunanji minister Guido Westerwelle, ki meni, da je ustanovitev takšne agencije edina možnost za povrnitev zaupanja na trgih.

'S&P "napačno dojema" stanje v evroobmočju'

Odločitev bonitetne hiše Standard & Poor's za znižanje bonitetne ocene kaže na "napačno dojemanje" stanja v evroobmočju, so v odzivu poudarili v Evropski komisiji.

V Bruslju so kot resno "napako" v analizi S&P izpostavili oceno, da gre pri kriznem odzivanju evrskega območja le za varčevanje. To je "resno napačno dojemanje", je menil tiskovni predstavnik komisije Olivier Bailly. Ob tem je poudaril, da je EU sprejela niz ukrepov tudi za spodbujanje rasti in zaposlovanja.

Slovenski ekonomist Jože Mencinger ocenjuje, da ameriške bonitetne ocene sploh niso potrebne. "Moje mnenje o agencijah sicer ni dobro. To so precej škodljive inštitucije, njihova zgodovina ni najboljša. Če drugega ne, so te agencije ameriške toksične papirje ocenjevale z AAA, podobno delale na primerih nekaterih podjetij, ki so nato bankrotirala, obenem pa še same sodelovale v nekaterih projektih, v katerih so bile istočasno ocenjevalci in svetovalci," je spomnil Mencinger.