EU želi do leta 2030 število hudo ranjenih v prometnih nesrečah prepoloviti

Evropski ministri za promet so danes sprejeli smernice s cilji, da zmanjšajo število huje ranjenih oseb v prometnih nesrečah za obdobje 2020-2030. V Evropski uniji si želijo do leta 2030 število hudo ranjenih prepoloviti.

V novih smernicah ministri pozivajo države članice EU, naj zmanjšajo tveganje za nesreče z več omejitvami, kot so denimo območja omejene hitrosti na 30 kilometrov na uro, ter namenijo več pozornosti zaščiti kolesarjev in pešcev. Ministri so opozorili, da zaradi prevelike hitrosti, slabe osredotočenosti na vožnjo in vožnje pod vplivom alkohola in drog pride do največ prometnih nesreč. Pozvali so tudi k "izboljšanju obnašanja voznikov".

Komisija tudi o možnostih postopne ukinitve vinjet

Evropska komisija pa je na Svetu EU za promet danes prav tako predstavila novi sveženj o mobilnosti, s katerim želi izboljšati obstoječo zakonodajo s področja cestnih prevozov. Med drugim se prenavlja zakonodaja o cestninjenju, uvaja več prožnosti pri zaračunavanju zunanjih stroškov prometa in predvideva možnost postopne ukinitve vinjet za tovorna in osebna vozila.

Evropska komisarka Violeta Bulc je poudarila, da komisija s predlogom zasleduje poenostavitev in razjasnitev obstoječih pravil s področja cestnih prevozov, zagotovitev ustrezne ravni pravic delavcev in poštene konkurence ob ohranitvi dobrega delovanja notranjega trga cestnih prevozov.

Kot so sporočili z infrastrukturnega ministrstva, sveženj med drugim uvaja tudi okrepljeno sodelovanje med državami članicami pri zagotavljanju spoštovanja pravil in uvaja večjo digitalizacijo v prevozni sektor.

Nemčija, Francija, Belgija, Luksemburg, Italija, Danska, Avstrija in Švedska so podprle močan socialni steber in celovito izvajanje pravil o napotenih delavcih na področju cestnih prevozov.

Medtem ko so Poljska, Madžarska, Češka, Romunija, Bolgarija, Slovaška, Litva in Latvija poudarile, da se z novimi pravili pod pretvezo socialne zaščite delavcev ne sme uvajati nesorazmernih administrativnih ovir in zaščitniških ukrepov, ki bi ovirali nemoteno delovanje enotnega trga in s tem zmanjševali konkurenčnost avtoprevozniškega sektorja.

Sveta EU za promet se v Luksemburgu udeležuje državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Klemen Potisek, ki je izpostavil, da Slovenija predlagani sveženj še preučuje, in da se strinja s pomisleki in izhodišči druge skupine držav, zlasti glede uporabe pravil o napotenih delavcih na področju mednarodnih cestnih prevozov.

Potisek meni, da ima Slovenija z vinjetami pozitivno izkušnjo

Pri predlogu glede možne odprave vinjet pa je Potisek ocenil, da je potrebna nadaljnja poglobljena razprava. Opozoril je, da ima Slovenija z vinjetami pozitivno izkušnjo, saj se je z njihovo uvedbo močno povečala mobilnost in varnost cestnega prometa.

Svet je sicer sprejel še dva sklepa na temo bodočih ciljev in ukrepov na področju prometne varnosti in na temo ustreznih ukrepov na področju konkurenčnosti, razogličenja in digitalizacije v pomorstvu.

V razpravi o spremembah temeljne uredbe o Evropski agenciji za civilno letalstvo, glede katere se svet trenutno pogaja z Evropskim parlamentom, je Potisek izpostavil ključni interes Slovenije za ustrezno ureditev vprašanja največje dovoljene mase ultralahkih letal, ki bo omogočala ohranitev konkurenčnosti evropskega letalskega trga.

V nadaljevanju zasedanja je Svet med drugim obravnaval še vprašanja poteka pogajanj z Evropskim parlamentom glede direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij v celinski plovbi, so sporočili z ministrstva za infrastrukturo.