Cerar: Slovenija bi lahko sprejela okoli 15 do 20 beguncev

Voditelji članic EU so se danes v Bruslju zavezali h krepitvi evropskih operacij Triton in Pozejdon v Sredozemlju z najmanj potrojitvijo finančnih sredstev v letih 2015 in 2016 ter s krepitvijo drugih sredstev, kar bo ojačalo prizadevanja za iskanje in reševanje beguncev v Sredozemskem morju, piše v izjavi vrha.

Triton in Pozejdon delujeta v okviru evropske agencije za nadzor zunanje meje Frontex. Nimata mandata za iskanje in reševanje, temveč le za nadzor meje, vendar pa morata v skladu s pomorskim pravom nuditi pomoč ljudem v stiski. V Tritonu trenutno sodeluje 21 članic unije s 65 osebami, štirimi letali, helikopterjem in sedmimi plovili. Mesečni operativni stroški Tritona znašajo okoli tri milijone evrov. V operaciji Pozejdon za patruljiranje ob grški obali sodeluje 19 članic unije z desetimi osebami, šestimi mobilnimi pisarnami, letalom, vozilom in desetimi plovili. Proračun za delovanje od februarja do septembra letos je dobrih pet milijonov evrov.

Nemška kanclerka Angela Merkel je sporočila, da je Nemčija pripravljena pomagati z dvema ladjama. Dve ladji je ponudila tudi Francija, Belgija pa eno.

'Reševanje življenj je prednostna naloga'

Begunska kriza v Sredozemlju je nedvomno vseevropsko vprašanje, ne le problem južnih držav Evrope, kar nalaga skupno odgovornost, je poudaril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Reševanje življenj je vsekakor prednostna naloga, največji izziv danes pa je po njegovih besedah okrepiti evropsko solidarnost in skupno odgovornost, ko gre za preseljevanje in premestitev beguncev ter obravnavo prošenj za azil. To pomeni, da je treba žrtvovati nekatere nacionalne interese za skupno dobro, kar je vselej največji izziv, je izpostavil Tusk in dodal, da hitre rešitve ni, saj so vzroki za begunsko krizo vojna, nestabilnost in revščina v celotni regiji.

Danes gre za reševanje življenj v tej pravi tragediji v Sredozemlju, je poudaril tudi britanski premier David Cameron. Velika Britanija bo po njegovih besedah kot evropska država z največjim obrambnim proračunom ponudila ladjo kraljeve mornarice, tri helikopterje in dve patruljni ladji ter finančno pomagala pri stabilizaciji sosednjih držav. A obenem je Cameron opozoril, da morajo pri tem seveda veljati strogi pogoji, vključno s tem, da ljudje, ki jih bodo rešili in odpeljali v najbližjo varno državo, najverjetneje Italijo, ne bodo avtomatsko prosili za azil v Veliki Britaniji.

Belgijski premier Charles Michel je dejal, da sicer razume, da bližajoče se volitve otežujejo Cameronov položaj, a obenem opozoril, da EU mora prevzeti odgovornost za človekoljubno krizo, vse članice pa pozval, naj pogledajo svoje številke. Belgija meni, da predvidena številka 5000 beguncev, ki naj bi jih medse razporedile članice, ni dovolj; zvišati jo želi na 10.000, je povedal Michel. EU mora po njegovih besedah storiti več in bolje.

Da je treba danes poskrbeti za to, da bodo pri delitvi bremena prispevale tudi države, ki doslej niso, ne le z lepimi besedami, ampak z dejanskimi zavezami, je poudaril tudi nizozemski premier Mark Rutte. Nizozemska je po njegovih besedah storila že veliko. "Nizozemska je država, kjer ljudje, ki resnično potrebujejo pomoč in izpolnjujejo pogoje, vedno najdejo prostor. Veliko drugih držav tega ne more reči," je bil kritičen. Ob tem se je zavzel za pospešitev postopkov vračanja ljudi, ki nimajo prihodnosti kot prosilci za azil, v varne predele Afrike. Tako velik problem terja skupen odziv Afrike, od koder problem izvira. Razmere se ne bodo izboljšale, če se ne izboljša položaj v celotni severni Afriki. Libija je v Afriki, ne v Evropi, je poudaril.

Problem Libije je izpostavil tudi francoski predsednik Francois Hollande. Vprašanje Libije ni le evropsko. Če bo svet ostal ravnodušen do Libije, če bo država še naprej brez vlade in v kaosu, napredek na vseh drugih področjih ne bo kaj dosti pomagal, je opozoril in dodal, da Evropa mora pomagati slabo razvitim državam na zahodu Afrike.

Najprej reševanje življenj, potem preprečevanje tihotapljenja in razlogov za beg, je poudarila Merklova, ki upa na podrobnejši akcijski načrt v naslednjih dneh, saj je treba storiti še veliko.

Grški premier Aleksis Cipras pa je poudaril, da tragedija in šokantna realnost poudarjata potrebo po tem, da EU razvije humano migracijsko politiko, ki bo temeljila na solidarnosti, še posebej z državami, ki so najbolj na udaru, med katerimi je tudi Grčija.

Cerar: Slovenija od septembra pripravljena pomagati z ladjo Triglav

Slovenija je na izrednem vrhu EU o begunski krizi v Sredozemlju izkazala solidarnost na vse možne načine, je poudaril premier Miro Cerar. Poleg pomoči z vojaško ladjo Triglav bi lahko ob upoštevanju določenih meril, na primer velikosti in BDP države, prevzela okoli 15 do 20 beguncev, a to so le prve okvirne ocene, je pojasnil.

Vrh je danes po Cerarjevih besedah storil pomemben korak za zagotovitev nadaljnje solidarnosti in ukrepov, ki bodo pomagali preprečiti nenadzorovan tok migracij ter kriminalno usmerjanje beguncev v Evropo in igranje s človeškimi usodami.

Voditelji so skupno ugotovili, da je stanje zelo resno, da so humanitarne posledice izjemno hude in da je ukrepanje nujno, je poudaril slovenski premier. Članice so ponudile konkretno pomoč, na primer z ladjami in helikopterji, a podrobnosti bo treba še opredeliti.

Žalna slovesnost za žrtve največje tragedije

Na Malti je medtem danes potekala žalna slovesnost za okoli 800 ljudi, ki so umrli v nedeljskem brodolomu v Sredozemlju.

Slovesnost, ki sta jo vodila katoliški škof in imam, je potekala pod posebej za to priložnost postavljenim šotorom blizu mrtvašnice javne bolnišnice v Valletti. 24 krst so postavili na rdečo preprogo, pred zbranimi pa sta spregovorila škof otoka Gozo Mario Grech in imam Mohamed El Sadi. Kot je poudaril Grech, imen umrlih ne poznamo, vemo pa, da so skušali pobegniti pred brezupnimi razmerami ter najti svobodo in boljše življenje. Boga je ob tem zaprosil, naj razsvetli vse, ki se ukvarjajo s težavno nalogo, da bodo predlagali rešitve. 

Slovesnosti, ki je trajala 45 minut, začeli pa so jo z minuto molka, so se udeležili najvišji predstavniki Malte, italijanski notranji minister Angelino Alfano, grški minister za solidarnost Teano Fotio ter za migracije pristojni evropski komisar Dmitris Avramopulos. Po koncu so krste vojaki ponesli mimo številnih vencev, ki so jih v zadnjih dneh ljudje prinesli v mrtvašnico. Trupla bodo nato pokopali v zasebnosti.