Evropska komisija je razgrnila novo migracijsko strategijo, ki vključuje politično sporen predlog za uvedbo kvot za razporeditev prebežnikov po EU.
Namen predloga je zagotoviti solidarnost pri soočanju s perečim pritokom beguncev, zlasti Sircev, Eritrejcev, Nigerijcev in Somalcev, ki poskušajo čez Sredozemlje ubežati nasilju in revščini. Samo letos je morje terjalo več kot 1800 življenj.
Gre za dva ukrepa: prerazporeditev oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so že v članicah unije, ter preselitev beguncev iz tretjih držav po članicah unije.
Poleg kvot komisija v strategiji izpostavlja še tri prednostna področja ukrepanja: boj proti tihotapcem z ljudmi, krepitev iskanja in reševanja v Sredozemlju v okviru agencije za zunanje meje Frontex ter spodbujanje zakonitih migracij visokokvalificirane sile.
Koliko bi jih dobila Slovenija?
Merila za opredelitev kvot so velikost države, bruto domači proizvod, raven brezposelnosti in število beguncev, ki jih je država že sprejela.
Shema za razporeditev oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, med članicami, določa le ključ za razporeditev, po katerem naj bi Slovenija prevzela 1,15 odstotka teh oseb, a skupna številka še ni določena.
Največ, in sicer 18,4 odstotka, naj bi jih sprejela Nemčija, ki sicer beleži tudi daleč največje število vseh prosilcev za azil v EU, sledita Francija s 14,2 odstotka in Italija z 11,8 odstotka.
Na podlagi tega ključa bo komisija do konca meseca predlagala sprožitev sistema za krizno odzivanje v skladu z 78. členom pogodbe o EU, ki opredeljuje skupno azilno politiko na podlagi načela o nevračanju.
Ta člen omogoča možnost začasnega ukrepanja v primeru izrednih razmer zaradi nenadnega pritoka tretjih državljanov. Komisija bo na tej podlagi predlagala začasno evropsko shemo za prosilce za azil, ki potrebujejo mednarodno zaščito.
Velika Britanija in Irska imata v tem primeru možnost opt ina, kar pomeni, da se lahko v treh mesecih po predstavitvi predloga odločita, ali bosta sodelovali. Danska pa ima opt out, torej v politikah notranjih zadev in pravosodja sploh ne sodeluje.
Shema za preselitev beguncev zunaj EU po članicah pa določa ključ za razporeditev 20.000 beguncev iz tretjih držav po članicah unije. Slovenija naj bi jih sprejela 1,03 odstotka ali 207, kažejo podatki komisije.
Ta shema vključuje tudi Veliko Britanijo, ki naj bi sprejela okoli 2300 beguncev, ter Dansko in Irsko. Največ, 3086 beguncev naj bi sprejela Nemčija, najmanj, 69 pa Ciper.
Komisija bo do konca meseca pripravila tudi priporočilo za shemo preseljevanja beguncev zunaj EU, ki mu bo po potrebi sledil še predlog za bolj stalen pristop po letu 2016.
Cerar: o konkretnih številkah še ne moremo govoriti
Premier Miro Cerar je danes v odzivu na predlog Evropske komisije o uvedbi kvot za razporeditev prebežnikov po EU spomnil, da so voditelji članic EU na aprilskem vrhu sprejeli izjavo, "da bi odločitev o tem, koliko beguncev bi bila posamezna država pripravljena sprejeti - seveda pod določenimi izpolnjenimi pogoji - temeljila na načelu prostovoljnosti". Poudaril je, da to načelo še vedno velja.
"Če bo komisija zdaj predlagala obvezen sistem kvot, bomo morali v vseh članicah in potem na Evropskem svetu o tem sprejeti stališče," je poudaril in dodal, da Slovenija sicer ne beži od problema prebežnikov v EU in da je določeno število beguncev pripravljena sprejeti. "Slovenija želi biti solidarna. Želi pomagati beguncem in drugim članicam EU, ki se najbolj soočajo s tem vprašanjem," je še dejal.
A o konkretnih številkah, koliko prebežnikov bi bila Slovenija pripravljena sprejeti, Cerar ni želel govoriti. "Gre najprej za to, da se preuči predlog komisije, potem pa tudi, da se na pristojnih ministrstvih ugotovijo kapacitete, ki bi lahko bile na voljo," je pojasnil in dodal, da "bo za te odgovore še čas v prihodnjih tednih, ko bomo zadevo natančno preučili".
MNZ: sodelovanje države članice je prostovoljno
Na Ministrstvu za notranje zadeve pozdravljajo prizadevanja Evropske komisije, ki so usmerjena k celovitemu upravljanju migracijske politike. Slovenija že ves čas na evropski ravni opozarja na nujnost enotnega oziroma usklajenega pristopa pri upravljanju migracij. "V tej luči na Ministrstvu za notranje zadeve vidimo tudi Evropsko agendo o migracijah, ki jo je Evropska komisija predstavila danes," so zapisali v odzivu.
S pristopom Evropske komisije so zadovoljni. Strinjajo se, da je potrebna polna implementacija skupnega evropskega azilnega sistema; nova politika na področju zakonitih migracij; preprečevanje nezakonitega priseljevanja, tihotapljenja in trgovine z ljudmi ter boljše upravljanje z zunanjimi mejami.
O prerazporeditvi oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so že v državah članicah EU, ter o kvotah za preselitev beguncev iz tretjih držav po državah članicah EU, so v odzivu zapisali, da gre za dva ukrepa, ki sta v praksi držav članic EU sicer z manjšimi vsebinskimi odstopanji že uveljavljena. "Republika Slovenija se zavzema za uveljavljanje načela solidarnosti in pomoči med državami članicami, zato je že leta 2010 izvedla projekt relokacije oseb z mednarodno zaščito (EUREMA) in sprejela begunce z Malte," so zapisali.
Glede 207 oseb, ki bi jih naj sprejela Slovenija, pa so povedali, da ima Slovenija pravno podlago za izvedbo projekta preselitve beguncev iz tretjih držav, sodelovanje države članice pa je prostovoljno.
Zapisali so, da bodo v luči obeh predlogov natančno preučili zmožnosti in kapacitete naše države, o tem pa bodo v prihodnjih mesecih razpravljali tako pristojni ministri kot tudi predsedniki vlad in držav na Evropskem svetu.
Tanja Fajon: želim si, da bi prevladal razum, ko bomo odločali o usodi človeških življenj
Evropska poslanka Tanja Fajon je poudarila, da je nesprejemljivo, da so nekatere evropske vlade že vnaprej zavrnile sodelovanje v programih porazdelitve bremen v reševanju krize z begunci. Predlog o kvotah je po njenem mnenju sicer ambiciozen, a je njihova uvedba prav zaradi odzivov v državah članicah še močno negotova. "Verjamem, da bo predlog o prevzemu več kot tisoč beguncev tudi med Slovenci sprožil polemične razprave, a želim si, da bi prevladal razum, ko bomo odločali o usodi človeških življenj," je poudarila.
Kot dodaja Fajonova, je predlog načrta še pomanjkljiv, saj za zdaj konkretno vsebuje zgolj povečanje sredstev za nekaj sto milijonov evrov ter nekaj pilotnih projektov. Predvideva tudi več pristojnosti in denarja EU agencijam, zlasti za potrebe vračanja nezakonitih migrantov. Komisija se zaradi pritiskov članic očitno še vedno izogiba uveljavitvi skupnih pravil za izdajanje humanitarnih viz, kar bi predstavljalo varno in zakonito pot beguncev do evropskega ozemlja, je v sporočilu za javnost še zapisala evropska poslanka.
Amnesty International: kvote bi breme begunske krize razporedile enakopravneje
Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International je predlog nove migracijske politike EU pozdravila. "Evropska komisija je danes storila pozitiven korak k spremembi odnosa do humanitarne krize v Sredozemskem morju," je povedal direktor AI za Evropo in Azijo John Dalhuisen. Ob tem je opozoril, da bo novo migracijsko politiko potrebno uresničevati celovito in s polno podporo vseh članic EU.
Kot je še dejal, se nova migracijska politika ne nanaša samo na učinkovito iskanje in reševanje beguncev in migrantov pred smrtjo v morju, temveč tudi na alternativne varne in zakonite poti za begunce, tako da bi zmanjšali število ljudi, ki so prisiljeni, da ob iskanju varnosti v Evropi svoja življenja zaupajo v roke tihotapcev ljudi.
Dodal je, da ne glede na nekatere pomanjkljivosti "šteje rezultat, to pa je reševanje življenj".
AI ob tem še opozarja, da naj bi v naslednjih dveh letih znotraj EU razporedili okoli 20.000 beguncev iz tretjih držav, kar pa je v nesorazmerju s 380.000 begunci iz Sirije, za katere Visoki komisariat za begunce (UNHCR) priporoča razporeditev do konca leta 2016. AI je izračunal, da bi morale države EU sprejeti okoli 100.000 teh beguncev, so pa zaenkrat napovedale, da jih bodo okoli 40.000.
O uvedbi kvot je povedal, da bodo lahko kvote, če jih bodo uresničevali pravilno in vzporedno z nacionalnimi programi, pripomogle k zmanjšanju beguncev, ki se podajo na tvegano pot. "Skupaj s predlaganim internim načrtom EU o prerazporeditvi bo na tak način breme globalne begunske krize razporejeno enakopravneje med državami članicami EU in drugimi regijami v svetu," je še dejal direktor AI za Evropo in Azijo.
Madžarski premier: "Kvote so norost"
Članice EU doslej niso bile naklonjene kvotam. Nekatere, na primer Nemčija, Francija in Avstrija, so te načrte v minulih dneh podprle, a ponekod so odzivi ostri.
Madžarski premier Viktor Orban jih je označil za norost, veliko prahu dvigajo tudi v Veliki Britaniji, sploh v kontekstu reform unije, ki jih želi britanska vlada pred izvedbo referenduma o članstvu države v EU.
Velika Britanija bi jih vračala domov
Migrante, ki prečkajo Sredozemsko morje in skušajo vstopiti v EU, bi morali zavrniti, je zapisala britanska notranja ministrica Theresa May v članku v britanskem dnevniku Times. Izrazila je prepričanje, da bi določitev kvot za sprejem beguncev v članicah unije le še spodbudila migrante k odhodu na nevarno pot čez morje.
Predlagala je avstralski model, torej vračanje prebežnikov, in zavrnila kvote, ki bi po njenih besedah dodatno spodbudile potovanja čez Sredozemlje v Evropo.
"EU bi morala poskrbeti za varna pristanišča v Severni Afriki ter aktiven program vračanja," je zapisala Mayjeva.
Dodala je, da se ne strinja z izjavo visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini, da nobenega begunca, ki ga rešijo na morju, ne bi smeli proti njegovi volji vrniti tja, od koder je prišel.
"Takšen pristop bo ljudi le še spodbudil k temu, da bodo ogrozili svoja življenja," je prepričana britanska ministrica.
V Bruslju so se odzvali, da sicer močno cenijo britansko inteligenco, a da niso prepričani, da je Theresa May prebrala načrte, tako da bodo še počakali na odziv britanske vlade.
Poleg kvot tudiboj proti tihotapcem z ljudmi
Poleg kvot komisija v strategiji izpostavlja še tri prednostna področja ukrepanja: boj proti tihotapcem z ljudmi, krepitev iskanja in reševanja v Sredozemlju v okviru agencije za zunanje meje Frontex ter spodbujanje zakonitih migracij visokokvalificirane sile.
Za okrepitev prizadevanj za reševanje ljudi v Sredozemlju bo EU okrepila operaciji Triton in Pozejdon, ki delujeta pod okriljem evropske agencije za zunanje meje Frontex; Triton ob italijanski obali, Pozejdon pa ob grški.
V sklopu prizadevanj za uničenje poslovnega modela tihotapcev z ljudmi EU načrtuje vzpostavitev vojaške operacije, podobne pomorski operaciji za boj proti piratom ob somalijski obali, ki bi delovala na temelju resolucije ZN.
EU načrtuje tudi krepitev misije v Nigru, ključni državi tranzita za begunce na poti v Evropo, in nov urad v Agadezu, ki je glavno stičišče mrež tihotapcev z ljudmi. 90 odstotkov prosilcev za azil iz Zahodne Afrike potuje čez Niger v Libijo, glavno izstopno točko.
V okviru prizadevanj za spodbuditev zakonitih migracij visokokvalificirane delovne sile bo komisija preučila (ne)uporabo modre karte, posebnega dovoljenja za delo in bivanje visokokvalificiranih delavcev iz tretjih držav v EU po vzoru zelene karte v ZDA.
Bruseljska statistika kaže, da so leta 2013 članice EU izdale 12.854 modrih kart, od tega veliko večino, 11.580 Nemčija. Slovenija je izdala tri. Število izdanih modrih kart v letu 2013 se je v primerjavi z letom prej izjemno povečalo - s 3664 na skoraj 13.000.
