Ali lahko posvojimo siroto s Haitija?

Nizozemske agencije so uvedle skrajšane postopke za posvojitve otrok s Haitija. Že danes naj bi na otok prispelo posebno letalo, ki bo na Nizozemsko pripeljalo 100 haitijskih otrok, ki so bili že pred potresom dani v posvojitev nizozemskim parom. Haitijske oblasti sicer vso pravno dokumentacijo, potrebno za posvojitev, običajno urejajo več let.

Kako pa je pri nas? "Po slovenski zakonodaji je seveda mogoče posvojiti otroka iz tujine, je pa potrebno poudariti, da v postopkih mednarodnih posvojitev velja, da vedno država otroka določa pogoje in postopek posvojitve. Odloča torej, kateri otrok se sploh lahko posvoji in če se lahko posvoji v tujo državo. Država otroka tudi odloča o tem, katere dokumente je potrebno pripraviti in v kakšni obliki, če želi tujec posvojiti otroka iz njihove države,“ so za 24ur.com sporočili z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Ne glede na to, ali želijo pari posvojiti otroka iz Slovenije ali iz tujine, je postopek posvojitve s strani slovenskih organov isti. Pari ali posamezniki se prijavijo na centru za socialno delo, da želijo posvojiti otroka. Center za socialno delo v postopku oceni tako objektivne možnosti in primernost za posvojitev kot tudi osebnostne lastnosti, ki zagotavljajo, da bo določena oseba oz. zakonca dober starš posvojenemu otroku. Na podlagi teh ugotovitev center za socialno delo oblikuje mnenje o posvojitelju, ki je ključno v postopku posvojitve, tudi če gre za posvojitev otroka iz tujine. V kolikor je posvojitev otroka v tuji državi legitimna, v Sloveniji ni pričakovati posebnih težav in zapletov.

"Kljub temu, da Haiti ni podpisnik Konvencije o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah, niti s to državo nimamo sklenjenega sporazuma, ne moremo popolnoma izključiti možnosti, da na Haitiju morda ne teče postopek posvojitve, začet na pobudo slovenskih državljanov. Dodati pa želimo, da se običajno v zvezi s postopkom posvojitve iz tujine naši državljani glede informacij obrnejo tudi na nas; dejstvo je, da niti v preteklosti niti po nedavnem potresu s strani naših državljanov nismo prejeli nobene poizvedbe oz. izražene želje po posvojitvi otroka s Haitija,“ so še zapisali na ministrstvu.

EU bo Haitiju namenila več kot 400 milijonov evrov

Pet dni po katastrofalnem potresu na Haitiju je Evropska unija na zasedanju v Bruslju pod vodstvom visoke zunanje predstavnice Catherine Ashton sprejela odločitev o humanitarni pomoči ter srednjeročnem ukrepanju za pomoč pri obnovitvi in razvoju te karibske države. Haitiju bo namenila več kot 400 milijonov evrov pomoči, so odločili. Ta vključuje 137 milijonov takojšnje pomoči in še najmanj 200 milijonov pomoči na dolgi rok. Nadaljnjih 92 milijonov bodo prispevale države članice, je pojasnil evropski komisar za humanitarno pomoč Karel de Gucht.

Na Haitiju vladata kaos in brezvladje

Kako bo pomagala Slovenija?

Srečanja se je udeležila tudi vodja sektorja za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na zunanjem ministrstvu Alenka Suhadolnik. Slovenija je za odpravljanje posledic uničujočega potresa na Haitiju namenila denarno pomoč v višini 50.000 evrov, na vladi pa je v obravnavi tudi predlog za donacijo 25 šotorov za 300 ljudi v vrednosti 70.000 evrov, je pojasnila Suhadolnikova. Poleg tega bo Slovenija premislila o posebni obliki pomoči za zaščito otrok, ki je sicer stalnica slovenske razvojne politike, je še povedala vodja sektorja za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na zunanjem ministrstvu Suhadolnikova, ki se je udeležila današnjega izrednega srečanja ministrov EU, pristojnih za razvoj.

O napotitvi slovenskih ekspertov na Haiti se še razmišlja, je povedala Suhadolnikova in pojasnila, da reševalne ekipe Slovenija v to karibsko državo ni poslala, ker so izkušnje civilne zaščite pokazale, da pošiljanje reševalnih ekip na lokacije, ki so zelo oddaljene od Slovenije, niso nujno najboljša oblika pomoči.

V tem trenutku na Haitiju najbolj potrebujejo zdravniške ekipe, projekte v zvezi s čisto vodo in sanitacijo ter šotore in hrano, je pojasnila Suhadolnikova z zunanjega ministrstva. Bistveno je po njenih besedah tudi vzpostaviti logistiko, za kar so Francozi namenili milijon evrov pomoči. "Kot se kaže v tem trenutku, ni težava v količini denarja, ki jo je mednarodna skupnost namenila Haitiju, temveč kako pripeljati pomoč do ljudi, ki jo potrebujejo. Če pomoč pride do letališča, je nadaljnji problem logistika, ceste," je še poudarila Suhadolnikova.

Bodo tudi Slovenci pomagali?

Matej Poljanšek, direktor slovenskega predstavništva organizacije Food for Life, je dejal, da je trenutno iz Food for Life Europe v Dominikansko republiko napoteno osem prostovoljcev. "Medtem ko bosta iz Slovenije, predvidoma v roku dveh do štirih tednov, ko bodo urejena vsa dovoljenja, odpotovala dva prostovoljca. Čakamo še dokončne potrditve," je dejal Poljanšek. Dodal je še, da so v Santo Domingu odprli pekarno, pripravljajo pa tudi prenos približno 1000 vodnih filtrov.

Slovenske humanitarne akcije so z vašo pomočjo doslej zbrale več kot 44.000 evrov.

Mednarodna pomoč

Mednarodna prizadevanja za pomoč se nadaljujejo. Tako se bodo 25. januarja na mednarodni konferenci v Montrealu zbrale države donatorice, ki bodo poskušale zbrati čim več sredstev za popotresno obnovo te karibske države. Srečanja se bosta udeležila tudi haitijski premier Jean-Max Bellerive in ameriška državna sekretarka Hillary Clinton.

Haiti so v minulih dneh že obiskali nekateri visoki mednarodni predstavniki, med njimi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun, ki je obljubil pospešeno pomoč prizadetim prebivalcem te karibske države. "Tukaj sem, da vam sporočim, da sem z vami. Da niste sami," je dejal. Prvi mož svetovne organizacije se je med obiskom na Haitiju, kjer so oblasti do konca meseca razglasile izredne razmere, med drugim sešel s predsednikom Renejem Prevalom. Na novinarski konferenci ob obisku pa je med prednostnimi nalogami izpostavil reševanje ljudi, dostavo nujne pomoči v obliki vode, hrane in zdravil ter koordinacijo množičnih prizadevanj za pomoč. Na lastne oči si je ogledal šotorsko naselje v bližini porušene predsedniške palače za okoli 50.000 ljudi. Jezni in obupani ljudje so ob tem vzklikali, da potrebujejo vodo, zatočišče in delo. Generalni sekretar ZN jih je pozval, naj bodo potrpežljivi in poudaril, da pomoč prihaja. Opozoril je tudi pred plenjenjem.