Erjavec: Za nas so zlasti problem tožbe

Slovenija od Hrvaške v zameno za ratifikacijo njene pristopne pogodbe pričakuje, da bo preklicala pooblastila za vlaganje tožb glede Ljubljanske banke iz let 1995 in 2001, je danes v Bruslju pojasnil zunanji minister Karl Erjavec. "Zadostuje samo, da minister za finance umakne tisto pooblastilo, ki ga je dal hrvaški minister za finance leta 1995 in leta 2001," je odgovoril minister na vprašanje, kaj konkretno želi Slovenija od Hrvaške, da bo sprožila postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe.

"Za nas so zlasti problem tožbe," je poudaril Erjavec. Minister ne razume, zakaj nova hrvaška vlada vztraja pri tožbah. Poleg tega je nad tem "začuden", ker te tožbe pred hrvaškimi sodišči niso uspešne.

Minister prav tako ne razume dvojnosti Hrvatov, ki po eni strani pravijo, da je treba poiskati rešitev za LB, po drugi strani pa pred hrvaškimi sodišči tečejo tožbe s pooblastili nekdanjega ministra za finance. "To je za Slovenijo nesprejemljivo," je izpostavil.

Poleg tega ministra "preseneča", da je hrvaško državno tožilstvo izdelalo mnenje o tem, da je omenjeno pooblastilo ustrezno za vodenje teh tožb. "Ne razumem tega zapleta in mi je neprijetno, da se to dogaja," je dejal Erjavec in dodal, da je iskrena želja Slovenije, da čim prej ratificira hrvaško pristopno pogodbo in da imata državi čim bolj prijateljske odnose.

Pri tem je opozoril, da se je treba zavedati, da bodo tisti trenutek, ko bo Slovenija ratificirala hrvaško pristopno pogodbo, sodbe hrvaških sodišč tudi za Slovenijo zavezujoče. "Zato tega tveganja ne moremo prevzeti," je poudaril.

Minister je še povedal, da se bo v sredo sestal s slovenskim strokovnjakom za LB Francetom Arharjem, da se podrobno pogovorita o reševanju tega vprašanja na strokovni ravni.

Pobudo za imenovanje strokovnjakov za reševanje vprašanja LB je dala Hrvaška, Slovenija jo je sprejela, a to po ministrovih besedah ne pomeni, da so to vprašanje prenesli na bilateralno raven.

Pri tem je opozoril, da ima Arhar mandat do konca leta. "Do takrat je prav, da se te stvari razčistijo," je dodal.

Slovenija bi v okviru dela strokovnjakov po Erjavčevih besedah rada izvedela predvsem, kakšna je pravna argumentacija za hrvaške tožbe, ki jih ne vlagajo varčevalci, ampak hrvaški banki na podlagi pooblastil iz let 1995 in 2001.

Minister je dejal še to, da ne razume "ostrih reakcij s strani ministrice Vesne Pusić".

Na vprašanje, ali sta se s Pusićevo danes v Bruslju pogovarjala o LB, pa je minister odgovoril, da je v hrvaških medijih prebral, da bo ministrica dala pobudo, da se ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU neformalno srečata. "Moram reči, da sva se nekajkrat srečala, a sva se samo lepo pozdravila," je pojasnil.

Pusićeva je namreč ob prihodu na zasedanje dejala, da Erjavec ponavlja stvari, ki jih je že povedal, in sicer da se boji, da ne bo dvotretjinske večine v slovenskem parlamentu, če se pred tem ne reši problem LB. "Hrvaška je zato prevzela pobudo, ki jo je slovenska stran sprejela, da se vprašanje LB loči od našega evropskega partnerstva. Imenovali smo strokovnjake, ki bi morali vladama predlagati neko racionalno in izvedljivo rešitev vprašanja LB," je povedala hrvaška ministrica.

Pusićeva je sicer "globoko prepričana", da je dolgoročno partnerstvo pri evropskih projektih in v celotni regiji v interesu obeh držav in da je zato omenjeni vprašanji treba ločiti. "Ali bomo prepoznali svoje interese in jih uresničili, bomo še videli, a mi bomo dali vse od sebe, da se to zgodi," je dejala.

Ob odhodu z zasedanja pa je ministrica povedala, da z Erjavcem nista imela nobenih sestankov, da danes to niti ni na dnevnem redu in da se v zadnjem mesecu ni spremenilo nič bistvenega. "Nimam kaj povedati na to temo," je dejala.

Poudarila je tudi, da je "neprimerno govoriti o blokadi". "Ne pričakujem nobene blokade. Pričakujem, da bo naša pristopna pogodba normalno ratificirana v vseh članicah Unije," je dejala v odgovoru na vprašanje hrvaških novinarjev glede blokade Slovenije.