V Turčiji aretiran tudi nečak Gülena, ki ga Erdogan krivi za puč

Turške oblasti so v vrsti aretacij, ki sledijo spodletelemu državnemu udaru pred tednom dni, po današnjem poročanju turških medijev prijele tudi nečaka verskega voditelja Fethullaha Gülena. Slednjega predsednik Tayyip Recep Erdogan obtožuje odgovornosti za puč.

Muhammet Sait Gülen je bil aretiran v Erzurumu na vzhodu Turčije, od koder izhaja njihova družina. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP gre za prvega sorodnika Gülena, ki so ga v najnovejši čistki v državi prijele turške oblasti.

Turške oblasti so odgovornost za spodleteli državni udar pripisale privržencem v ZDA živečega klerika Fethullaha Gülena. Ta nekdanji Erdoganov tesen sodelavec sicer vztraja, da z udarom nima nič, in ga obsoja.

Turški minister za evropske zadeve Omer Celik je Gülena danes označil za "bolj nevarnega od Osame bin Ladna", njegovo gibanje pa za "bolj brutalno od Islamske države". Medtem ko se Islamska država bori za svoj cilj "neposredno", poskuša Gülenovo gibanje "uničevati od znotraj", je povedal v današnjem pogovoru z novinarji v Ankari.

Nekaj vojakov izpustili

Glavni turški tožilec Harun Kodalak je sporočil, da so danes izpustili 1200 vojakov, ki so jih pridržali po poskusu državnega udara prejšnji teden. Gre za prvo večjo izpustitev pridržanih po poskusu udara.

Turško tožilstvo je ob objavi novice ponovilo, da ne bodo kaznovali oseb, ki niso krive, odločitve o kazni pa bodo sprejemala sodišča.

Osumljenci so po novem v pridržanju lahko do 30 dni

Potem ko je Turčija v četrtek uvedla izredne razmere, ki bodo predvidoma trajale tri mesece, v tem času pa bo država zamrznila evropsko konvencijo o človekovih pravicah, so aktivisti za zaščito človekovih pravic, med drugim tudi iz mednarodnega združenja Amnesty International, opozorili oblasti, da pridržanje osumljenca lahko traja največ štiri dni, nato pa ga je treba privesti pred sodnika, ki mora ugotoviti, ali se zanj odredi pripor.

Kljub temu so v turškem uradnem listu danes objavili odlok, da lahko pridržanje po novem traja do 30 dni. Obenem je objavljen odlok, da mora z delovanjem prenehati 1.043 zasebnih šol in 1.229 združenj in ustanov. Gre za prve uradno objavljene nove odloke po razglasitvi izrednih razmer.

Kot je znano, so v Turčiji po spodletelem poskusu državnega udara pred tednom dni prijeli več kot 10.000 ljudi, od tega jih je več kot 4.000 v priporu. Med aretiranimi je prek 7.400 vojakov, pa policisti, sodniki, tožilci in državni uradniki, pa tudi 300 pripadnikov enote, ki varuje predsednika države. Med zadnjimi priprtimi je guvernerka province Sinop ob Črnem morju Yasemin Ozata.

Erdogan: Že 53 let nas Evropa pusti čakati pred vrati

Zunanji ministri EU so pred dnevi v Bruslju ostro obsodili poskus vojaškega udara v Turčiji, hkrati pa so Ankaro pozvali k spoštovanju demokratičnih načel. Turške oblasti, vključno s policijo in varnostnimi silami, so pozvali k zadržanosti in opozorili, da bi morebitna uvedba smrtne kazni, ki jo je napovedal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan po spodletelem državnem udaru, zavrla turško približevanje EU.

Bruselj in nekateri predstavniki posameznih evropskih držav so tudi izrazili pomisleke glede razglasitve izrednih razmer in priprtja na tisoče ljudi v Turčiji, a Ankara pojasnjuje, da gre za podobne ukrepe, kot so bili sprejeti v Franciji po terorističnih napadih.

Evropska unija je po Erdoganovih besedah pristranska v sodbah o dogajanju v Turčiji. "Dajejo nasprotujoče si izjave. So pristranski in polni predsodkov," je povedal. Po njegovih besedah je imela EU že od nekdaj predsodke glede Turčije in tako bo najverjetneje tudi v prihodnje. "Že 53 let nas Evropa pusti čakati pred vrati," je dejal. "Smo v boljšem stanju kot nekatere druge države, ki so postale članice. Nobeni drugi ni bilo treba tako trpeti kot nam," je dodal.

Glede smrtne kazni pa: "Če bo moje ljudstvo, moja država zahtevala smrtno kazen, če bodo predstavniki mojega ljudstva v parlamentu temu pritrdili, moram upoštevati to zahtevo. V demokraciji je najvišja oblast v rokah ljudi."