Tujina

FOTO in VIDEO: Erdogan: Zakon o uvedbi smrtne kazni bom potrdil, če ga bo sprejel parlament

Ankara/Atene/Bruselj/Istanbul, 18. 07. 2016 07.49 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 13 min

Po Turčiji še naprej poteka čistka. Preiskova poteka tudi v Natovem oporišču Incirlik. Turška vlada je do nadaljnjega vsem javnim uslužbencem preklicala letni dopust. Možnost uvedbe smrtne kazni obsojata tako ZDA kot EU, a Erdogan pravi, da bo zakon o uvedbi smrtne kazni potrdil, če ga bo sprejel parlament.

Več videovsebin
  • Iz SVETA: Slovenec o razmerah v Turčiji
    00:46
    Iz SVETA: Slovenec o razmerah v Turčiji
  • Iz SVETA: Čistka v Turčiji
    02:34
    Iz SVETA: Čistka v Turčiji
  • Iz SVETA: Terorije zarote
    01:29
    Iz SVETA: Terorije zarote
  • Iz 24UR: Erdogan v solzah
    03:23
    Iz 24UR: Erdogan v solzah
  • Iz 24UR: Enačenje pučistov s teroristi
    02:36
    Iz 24UR: Enačenje pučistov s teroristi
  • Iz 24UR: Ankara po napadu
    02:52
    Iz 24UR: Ankara po napadu
  • Iz 24UR: Erdoganova čistka
    01:29
    Iz 24UR: Erdoganova čistka
  • Iz 24UR ZVEČER: (Ne)varna Turčija
    17:06
    Iz 24UR ZVEČER: (Ne)varna Turčija
General Öztürk je na sliki skrajno desno
General Öztürk je na sliki skrajno desno FOTO: AP

Turški general v priporu Akin Öztürk na današnjem zaslišanju pred sodiščem v Ankari ni priznal sodelovanja pri poskusu državnega udara. Nekateri turški mediji so pred tem sicer poročali o njegovem priznanju, a so kasneje svoje poročanje preklicali. Sodišče naj bi odločalo o podaljšanju pripora za Öztürka in 26 drugih generalov in admiralov.

"Nisem oseba, ki je načrtovala ali vodila udar. Kdo ga je načrtoval in usmerjal, ne vem," je dejal nekdanji vodja turških letalskih sil, ki je bil tudi član vrhovnega vojaškega sveta. Tako identiteta vodje petkovega spodletelega vojaškega udara ostaja neznana.

Öztürka so aretirali po petkovem spodletelem poskusu državnega udara. Na fotografijah iz pripora pa je videti Öztürka okrvavljenega, utrujenega in z obvezanim ušesom.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

General je že ob prijetju zanikal vpletenost v puč in naj bi zatrjeval, da ga je želel ustaviti.

Öztürk je eden od 112 generalov in admiralov, ki so jih pridržali po petkovem dogajanju. Od tega so jim 50 grozi sodni proces.

Turški premier: Odločitve o smrtni kazni ne bomo sprejemali v naglici

Turški premier Binali Yildirim je sicer danes zagotovil, da bo Turčija po petkovem poskusu državnega udara delovala v okviru zakona, ko gre za morebitno vnovično uvedbo smrtne kazni, pa ne bo ukrepala v naglici. Oblasti so doslej aretirale že prek 7500 osumljencev.

Pučisti bodo poklicani na odgovornost za vsako prelito kapljico krvi, je danes poudaril Yildirim. Hkrati je zagotovil, da bo Turčija ravnala v okviru zakona. Ankaro so k spoštovanju vladavine prava po poskusu državnega udara pozvali tako v ZDA kot v EU.

Ko gre za morebitno vnovično uvedbo smrtne kazni v Turčiji, ki prav tako skrbi Zahod, pa je turški premier danes povedal, da se odločitev o tem ne bo sprejemala v naglici, "ni pa mogoče ignorirati volje ljudstva". Za uvedbo smrtne kazni je sicer potrebna razprava v parlamentu in sprememba ustave. "Gre za zadevo, o kateri je treba razmisliti do podrobnosti, o njej razpravljati v parlamentu, zanjo je potrebna sprememba ustave," je naštel Yildirim.

Erdogan: Zakon o uvedbi smrtne kazni bom potrdil, če ga bo sprejel parlament

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v prvem pogovoru po petkovem spodletelem vojaškem udaru danes dejal, da bo zakon o ponovni uvedbi smrtne kazni podpisal, če ga bo pred tem potrdil turški parlament.

"Seveda bo za sprejetje ustavnih ukrepov potrebna razprava v parlamentu. Voditelji se bodo morali sestati in razpravljati o tem," je izpostavil. "Če bodo razpravljali o tem, bom kot predsednik sprejel vsako odločitev parlamenta," je še dejal turški predsednik, ki je petkov poskus udara označil za "čisti zločin izdaje".

Po poročanju CNN bo Erdogan v prihodnjih dneh ZDA podal tudi uradno prošnjo za izročitev Fethullaha Gülena, ki živi v izgnanstvu v ZDA. Gülen, nekdanji Erdoganov tesen sodelavec, sicer vztraja, da z udarom nima nič, in ga obsoja.

Ameriški državni sekretar John Kerry je sicer danes v Bruslju zatrdil, da bodo ZDA taki prošnji ugodile, če bo Turčija predstavila dovolj trdne dokaze za njegovo vpletenost v načrtovani vojaški udar. "Obtožbe ne zadostujejo," je dejal.

Zunanji ministri EU obsodili poskus udara v Turčiji, pozvali k stabilizaciji razmer

Zunanji ministri EU so v Bruslju danes ostro obsodili poskus vojaškega udara v Turčiji in izrazili podporo legitimnim institucijam v državi. Ankaro so hkrati pozvali k spoštovanju demokratičnih načel in se zavzeli za stabilizacijo razmer v državi. Strinjali so se tudi, da bi morebitna uvedba smrtne kazni zavrla turško približevanje EU.

Nemčija je danes Ankaro opozorila, da bi morebitna ponovna uvedba smrtne kazni v Turčiji pomenila konec pristopnih pogajanj te države z EU. "Kategorično zavračamo smrtno kazen. Država, ki ima smrtno kazen, ne more biti članica EU," je dejal tiskovni predstavnik kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert. "EU je skupnost, ki jo družijo vrednote, in je skupnost, ki je enota v stališču, da smrtna kazen ne spada med te vrednote. Posledično bi uvedba smrtne kazni pomenila konec pristopnih pogajanj," je dejal Seibert.

Ministri so pozvali k spoštovanju ustavnega reda Turčije in poudarili pomen vladavine prava. Ključno je zagotoviti polno spoštovanje vseh demokratičnih institucij v državi, vključno z izvoljeno vlado in parlamentom, so zapisali v sklepih, ki so jih sprejeli ob koncu zasedanja. Turške oblasti, vključno s policijo in varnostnimi silami, so pozvali k zadržanosti. Potrebno je storiti vse, da bi se izognili nadaljnjemu nasilju, zaščitili življenja in ponovno vzpostavili mir, so poudarili v Bruslju.

Zunanji ministri EU so poudarili potrebo po spoštovanju demokracije, človekovih in temeljnih pravic ter pravice do poštenega sojenja v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, še zlasti protokola, ki se nanaša na odpravo smrtne kazni. EU je pri tem spomnila, da je nedvoumna zavrnitev smrtne kazni ključni element evropskega pravnega reda.

EU ima Turčijo še vedno za partnerja, je na novinarski konferenci ob koncu zasedanja dejala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini. Pri tem ni izključila možnosti, da bi v prihodnje prišlo do premisleka o novi strategiji v odnosih s Turčijo, a v tem trenutku je po njenem najpomembneje, da se razmere stabilizirajo.

K spoštovanju vladavine prava in temeljnih svoboščin je Turčijo pozval tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.

Vsi si želimo, da bi se zadeve čimprej stabilizirale in umirile, je dejal tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Po njegovih besedah je preuranjeno dajati kakršnokoli oceno glede dogajanja v Turčiji, tudi glede smrtne kazni. Za zdaj se to samo omenja, o tem še ni padla nobena odločitev, je opozoril minister. "Treba je vedeti, da po takšnih dogodkih obstaja napetost tudi v vladajoči strukturi. Ko se bodo zadeve umirile, bomo lažje ocenili, če so ti dogodki kakorkoli vplivali na prihodnjo pot Turčije," je še dejal. So se pa ministri strinjali, da če bi se napoved o uvedbi smrtne kazni uresničila, bi to zavrlo približevanje Turčije EU.

Svet Evrope je ob tem Turčijo danes opozoril, da bi bila ponovna uvedba smrtne kazni v nasprotju z njenim članstvom v SE. "Nobena država članica ne more izvrševati smrtne kazni," je dejal generalni sekretar SE Thorbjorn Jagland. "To je dolžnost," je dodal. Poudaril je, da je Turčija ratificirala protokole o človekovih pravicah, ki prepovedujejo smrtno kazen v vseh okoliščinah. Turčija je članica SE postala leta 1949.

Javni uslužbenci se morajo vrniti z dopustov

Turški premier je danes do nadaljnjega odpovedal dopust za vse javne uslužbence. Zaposleni, ki so že na počitnicah, se morajo na svoja delovna mesta vrniti v najkrajšem možnem času, so sporočili iz kabineta predsednika turške vlade. Ukrep je prizadel tri milijone javnih uslužbencev po vsej državi.

Turčija po poskusu vojaškega udara
Turčija po poskusu vojaškega udara FOTO: AP

Po spodletelem udaru začeli preiskavo tudi v Natovem oporišču Incirlik

Dva glavna turška tožilca sta danes v spremstvu policije začela preiskavo zračnega oporišča Incirlik, ki ga ZDA uporabljajo za izvajanje zračnih napadov na položaje skrajne skupine Islamske države (IS).

V oporišču, ki leži v bližini sirske meje, so v soboto prijeli tudi generala in enajst častnikov, ki jih sumijo podpore vojaškemu udaru. V oporišču so zasežena letala, ki so jih uporabili v vojaškem udaru, polnili z gorivom.

Zaradi napetih razmer v Turčiji in posledično zaprtega turškega zračnega prostora so ZDA v soboto začasno ustavile napade na položaje IS iz oporišča Incirlika. V nedeljo so napade znova zagnale.

V vojaškem udaru umrlo okoli 290 ljudi

V petkovem poskusu vojaškega udara je bilo po najnovejših podatkih ubitih 290 ljudi. Yildirim je že dopoldne razkril tudi, da je v poskusu udara umrlo 145 civilistov. Ubitih je bilo tudi 60 vladi zvestih policistov in trije oblastem privrženi vojaki. Ranjenih je bilo 1491 ljudi. Na strani pučistov je bilo po besedah Yildirima ubitih 24 ljudi, 50 pa ranjenih. Turško zunanje ministrstvo je sicer pred tem objavilo, da je bilo ubitih več kot 100 pučistov.

Turška državna tiskovna agencija pa poroča, da je notranje ministrstvo odpustilo skoraj 9000 javnih uslužbencev po državi. Med temi 4500 policistov in 614 žandarjev, 30 guvernerjev, 52 inšpektorjev civilne službe in 16 pravnih svetovalcev. Med suspendiranimi so tudi vojaški policisti in člani obalne straže. Turško finančno ministrstvo pa je suspendiralo 1500 zaposlenih, ker jih sumijo povezav z Gülenom.

Po poskusu udara so doslej priprli 7543 ljudi, med njimi 100 policistov, 6038 vojakov, 755 sodnikov in tožilcev ter 650 civilistov. Za 316 priprtih so odredili nadaljnje pridržanje.

Med pridržanimi so 103 generali in admirali, med njimi domnevna vodja puča, general Mehmet Disli in nekdanji vodja letalskih sil, general Akin Öztürk.

Spremenila se je tudi uradna terminologija v zvezi s pučisti, saj jih turško zunanje ministrstvo po novem označujejo za teroristično skupino.

Zaradi grožnje evakuirali turški parlament

Zaradi neznane varnostne grožnje so danes evakuirali turški parlament, je po poročanju turških medijev prek družbenega omrežja Twitter sporočil opozicijski poslanec Ziya Pir.

"Obveščeni smo bili o napadu. Meclis je bil evakuiran," je po poročanju turškega časnika Cumhurriyet na Twitterju zapisal Pir.

Turški parlament so napadli tudi med petkovim spodletelim vojaškim udarom. Prva bomba je glede na posnetek enega od poslancev parlament zadela še v času zasedanja. Poslanci so stavbo zapustili prek strehe.

'Skušali smo si rešiti življenja'

Danes je grško pravosodje osmim pripadnikom turške vojske, ki so po spodletelem petkovem vojaškem udaru v Turčiji v soboto s helikopterjem pobegnili v Grčijo, dalo tri dni časa za pripravo zagovora. Grško tožilstvo jih je v nedeljo obtožilo nezakonitega vstopa v državo in kršenja grškega zračnega prostora. Pred sodnika bodo torej stopili 21. julija.

Osmerica, ki je v Grčiji zaprosila za politični azil, zanika sodelovanje v državnem udaru. Moški trdijo, da so si skušali rešiti življenje, potem ko so policisti začeli streljati nanje.

Grški premier Aleksis Cipras je v sobotnem telefonskem pogovoru dejal turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu, da bo azilni postopek stekel kmalu in do bo v skladu z mednarodnim pravom in pogodbami o človekovih pravicah. Po ocenah grške vlade naj bi za postopek potrebovali dva tedna. Spomnimo naj, da Ankara zahteva izročitev osmih turških državljanov.

Napad na istanbulskega podžupana

Dva oborožena moška sta danes vdrla v mestno hišo istanbulske občine Sisli in streljala na podžupana te občine Cemila Candasa. Podžupan je bil ranjen v glavo in je v kritičnem stanju. Policija je strelca prijela.

Občino Sisli vodi opozicijska republikanska ljudska stranka CHP. Ni še znano, ali je ta dogodek povezan s poskusom državnega udara v Turčiji.

Recep Tayyip Erdogan na pogrebu padlih policistov.
Recep Tayyip Erdogan na pogrebu padlih policistov. FOTO: AP

Čistka se je začela takoj, aretacije še trajajo

Tudi v nedeljo zvečer so se v več turških mestih, med drugim na istanbulskem trgu Taksim in trgu Kizilay v Ankari, zbrali ljudje v podporo predsedniku Erdoganu. Ta jim je pred tem prek Twitterja sporočil: "Ne smemo prekiniti, ne smemo oditi. Trgov ne bomo pustili praznih." Obrambni minister Fikri Isik je ljudi preko televizije NTV pozval, naj sledijo navodilom predsednika in zunaj ostanejo tako dolgo, dokler ne bo on rekel, da je dovolj. Erdogan je sicer že v petek zvečer, med samim poskusom udara, ljudi pozval, naj gredo na ulice in preprečijo puč. Civilisti so tako šli na ulice in se z golimi rokami uprli delu vojske. Številni so pri tem umrli.

Če jih bo Grčija izročila Turčiji, jih najverjetneje čaka aretacija, tako kot ostale, ki jih Ankara sumi prevratništva. Turške oblasti so čistko, predvsem v vojski in sodstvu, začele takoj po spodletelem udaru. Ob tem so napovedale, da se bodo aretacije nadaljevale, kar se je tudi zgodilo.

Med drugim so pripadniki posebnih enot policije danes preiskali prestižno vojaško akademijo v Istanbulu. Aretirali so tudi generala Dislija, ki je v petek zvečer vodil operacijo zajetja poveljnika generalštaba turške vojske generala Hulusija Akarja.

Doslej naj bi po poročanju medijev pridržali 103 generale in admirale. Sodišča zdaj odločajo, ali bodo ostali v priporu.

27 oseb je danes že stopilo pred sodnika v Ankari. Vsi so vidno poškodovani in v slabem stanju.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Spodleteli vojaški udar je po mnenju turške vlade vodil nekdanji vodja turških letalskih sil Öztürk, ki je bil tudi član vrhovnega vojaškega sveta. 64-letni Öztürk je bil poveljnik turških zračnih sil do avgusta lani. Po izteku mandata je ostal član vrhovnega vojaškega sveta. Gre za starejšega moškega v modro-beli-zeleni črtasti majici.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Pojavile so se tudi fotografije, na katerih množice moških, oblečenih le v spodnjice in zvezanih rok, kleči ali pa leži v nekakšnih hangarjih in telovadnicah. Gre za fotografije, ki jih je turška spletna stran Hürriyet objavila že v soboto, gre pa za vojake, ki so jih prijeli v Istanbulu in Ankari.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Nekateri vojaki naj bi po aretaciji izjavili, da niso vedeli za kaj gre in da so mislili, da gre za vajo:

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

V Savdski Arabiji pa so pridržali turškega vojaškega atašeja v Kuvajtu. Mikaila Gulluja so na zahtevo Turčije prijeli na letališču v mestu Daman, od koder je želel leteli v Nemčijo, so poročali savdski mediji.

Vlada je danes v Istanbul napotila dodatnih 1800 pripadnikov posebnih enot policije, ki bodo v oklepnih vozilih nameščeni na strateških točkah v mestu. Poveljnik istanbulske policije Mustafa Caliskan je izdal ukaz, naj policijske enote brez opozorila streljajo na vse neznane helikopterje. Naj spomnimo, da so pripadniki vojske, ki so izvedli poskus udara, v petek zvečer uporabili tako helikopterje kot tudi bojna letala.

Minulo noč so celoten zračni prostor nad Turčijo preletavala vojaška letala F-16.

Vse skupaj zrežirano?

Že prvi dan, ko so v svet prišle informacije, kaj se dogaja v Turčiji, so se pojavila tudi ugibanja, da je celoten puč zrežiran s strani Erdogana in njegovih tesnih sodelavcev, saj naj bi se tako želeli okrepiti na oblasti.

Del vojske, ki se je uprl, je bil številčno tako skromen, da je že nenavadno, da so se sploh odločili za izvedbo puča.

Državni udar se je začel odvijati v petek v večernih urah, že v soboto pa so se vrstile aretacije pučistov in njihovih podpornikov. Erdogan je že v dopoldanskih urah zagnal čistko - tudi v sodstvu.

Iz sveta je Erdogan sicer prejel podporo, saj je izvoljen na demokratičnih volitvah, a kljub temu obstaja strah, kakšne povračilne ukrepe bo sprejel. Ta udar je bil za Erdogana namreč več kot dobrodošel. Oblasti celo preverjajo, ali lahko uzakonijo smrtno kazen za prevratnike. Erdogan sicer miri, da niso maščevalci, a da bo državo očistil virusov in metastaz.

V Turčiji je bila smrtna kazen odpravljena leta 2004, in sicer na pobudo Evropske unije. Zadnja smrtna kazen je bila izvršena leta 1984.

Preberite tudi: Kaj o celotnem dogajanju v Turčiji pravi doktor političnih znanosti Ahmet Erdi Öztürk?

Hči med vojaškim udarom ubitega policista.
Hči med vojaškim udarom ubitega policista. FOTO: AP

Zunanji ministri EU so Turčijo po spodletelem vojaškem udaru danes pozvali k zadržanosti in spoštovanju pravne države. Pred začetkom zasedanja v Bruslju so izrazili zaskrbljenost nad morebitnimi povračilnimi ukrepi proti tistim, ki so udar načrtovali. Posvarili so tudi proti morebitni uvedbi smrtne kazni, o čemer razmišljajo turške oblasti.

ZDA podpirajo izvoljeno vlado v Ankari, a hkrati turške oblasti pozivajo, naj ohranijo mir in stabilnost ter najvišje standarde pri spoštovanju demokratičnih institucij in pravne države, je po srečanju z zunanjimi ministri EU v Bruslju dejal ameriški državni sekretar John Kerry. ZDA bodo podprle to, da se krivce za poskus vojaškega udara pripelje pred sodišče, vendar opozarjamo, da stvari ne smejo iti preko teh okvirjev, je dejal Kerry.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je poudarila, da je treba spoštovati pravno državo. Skupaj z zunanjimi ministri bomo sporočili, da poskus vojaškega udara ne pomeni, da spoštovanje pravne države in sistema nadzora v državi ni pomembno, je dejala.

Tudi francoski zunanji minister Jean-Marc Ayrault je opozoril, da kaznovanje tistih, ki so načrtovali udar, ne sme vključevati ukrepov, ki bi lahko vodili k avtoritarni državi.

"Zelo pomembno je, da obe strani pokažeta zadržanost in zmernost," je menil novi britanski zunanji minister Boris Johnson.

Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je bil bolj neposreden. Po njegovih besedah bi bilo nesprejemljivo, da bi Turčija po petkovem poskusu vojaškega udara uvedla smrtno kazen. To možnost je v nedeljo nakazal turški predsednik Erdogan.

To predstavlja problem v odnosih z Evropsko unijo, je ob prihodu na zasedanje opozoril belgijski zunanji minister Didier Reynders.

Številne aretacije in čistke v državi po mnenju luksemburškega zunanjega ministra Jean Asselborna niso v skladu s pravno državo.

Avstrijski zunanji minister Kurz je dejal, da bi bila uvedba smrtne kazni v Turčiji nesprejemljiva.

Spregovoril je tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec, ki je dejal, da mu je turški kolega Mevlut Cavusoglu zagotovil, da bo Turčija šla naprej po evropski poti. To si želi tudi Slovenija, ki, kot je danes v Bruslju dejal Erjavec, meni, da je treba spoštovati demokratične institucije. Minister še pričakuje, da v Turčiji v napetih razmerah po poskusu vojaškega udara ne bo uvedbe smrtne kazni.

Cavusoglu mu je v telefonskem pogovoru v nedeljo zagotovil, da državni udar ni uspel in da bo Turčija nadaljevala po poti v EU. Obenem se je zahvalil Sloveniji za izraženo podporo.

Stališče Slovenije je, da je treba spoštovati demokratične institucije, je dejal Erjavec pred začetkom zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju. Kaj se bo v prihodnje dogajalo v Turčiji, je po besedah Erjavca težko napovedati. A glede na pogovor s turškim ministrom smo lahko optimistični, da ne bo prišlo do neke radikalne spremembe, kar se tiče prihodnosti Turčije, je še zatrdil.

Ob tem je spomnil, da je Turčija pomemben regionalni igralec, zlasti v luči reševanja kriz v soseščini, kot so sirska, iraška in migrantska kriza. Politična stabilnost Turčije je izjemnega pomena za stabilnost regije. Turčija ni samo politični, ampak tudi pomemben gospodarski partner ne samo EU, pač pa tudi Slovenije, je opozoril Erjavec.

Slovenija si želi, da bi Turčija šla po evropski poti in da smrtna kazen, kljub nekaterim pozivom v zadnjih dneh, ne bi bila uvedena. "Upamo, da do uvedbe smrtne kazni ne bo prišlo. Jasno sporočilo Turčiji na današnjem zasedanju bo, da EU tega ne podpira," je poudaril Erjavec.

Aretacije pripadnikov turške vojske se vrstijo.
Aretacije pripadnikov turške vojske se vrstijo. FOTO: AP

 

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (1008)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

enakostzavse
19. 07. 2016 10.22
+5
Kaj si ja nor, erdogan joče ? Toliko časa si je mencal oči, da so pordele, ker taki psihoti ne poznajo joka in s tem povezanih čustav. Oni samo uživajo v joku drugih.
ROMELS
19. 07. 2016 09.56
+2
Novinarji pišejo, da si bo erdogan s tem pučem utrdil položaj. Po moje se pa je s tem prirejenim pučem "obrukal", bi rekli na jugu, pred celim svetom.
enakostzavse
19. 07. 2016 10.12
+2
Osramotil se je samo v civiliziranem svetu, kjer ljudje nismo nepismeni hlapci. V turčiji pa si je- bo ustvaril strahovlado in tako dosegel dosmrtni mandat za sebe in njegovo žlahto. Podpornike pa še bo vedno menjaval, po potrebi.
cvajšajn
19. 07. 2016 10.26
-1
@enakozavse ti imaš Slovence za civilizirane???? Enak scenarij si želi mnogo Slovencev, že tule na tem portalu je dovolj ekstremistov , levih in desnih, ni nobene razlike.
enakostzavse
19. 07. 2016 13.17
Če se ti enačiš z turki, potem se mi prazaprav smiliš.
cvajšajn
20. 07. 2016 08.04
a bejž no, a to kaj boli? daj pojdi v svojo luknjo pa jamraj in stokaj kako hudo ti je na tem svetu, ker od civiliziranosti si še za turki.
BUONcaffee
19. 07. 2016 09.53
Začetek konec Erdya.
DuhSaSjekirom
19. 07. 2016 09.34
+6
Sultan se je odlocil da bo potem ko je za ja.ca drzal celo Evropo z begunci in jih organizirano posiljal na pot zaro da bi iz eu izvlekel milijarde odkupnine ki jih bo pobasal v svoj zep - da bi zdaj izsiljeval cel svet. Z Rusi se je rahlo ustel, je pa ze prej dokazal da dela napake. Tale bo zaradi svoji sanj o velikem sultanu skuhal se vecjo frko. Tole sele zacetek.
Uporabnik113189
19. 07. 2016 09.36
+3
Uporabnik113189
19. 07. 2016 09.28
+5
Kot izgovor zakaj EU vodi tako medlo politiko do Turčije sta dva glavna razloga. Prvi je dogovor za obvladovanje migracij, drugi pa ( za Nemčijo bistveno bolj važen) blagovna menjava ki dosega deset in več milijard EUR. Omenjajo tudi, da ima Turčija izjemno gospodarsko rast.. Pa pojdimo malce v globino tem podatkom. So uvedli robotizacijo? Imajo tako velike znanstvene dosežke? NEEEEEEEEEE. Vsa gospodarska rast temelji na izsiljevanju ker so na strateški pozi za naftovode, plinovode za začetek, najbolj pa na to vplivajo vojne v soseščini in to da jih zahod gospodarsko NE sankcionira tako kot Iran.. Vojne v soseščini pa prinašajo strahotne dobičke, od tod tudi takšna gospodarska rast. Hrana se je postoterila za Sirijo, oni so glavni dobavitelj, tam prodajajo vse da si rešijo golo življneje, tihotapci pa jih prodajajo kot sužnje. Vemo kolikšna je "nabavna cena" za nafto v sosednjih državah ki so v vojni za turke. Vse to počno turki..Ker imajo veliko denarja kupujejo in to seveda v Nemčiji, saj imajo tam svojo brate, ki vse "zrihtajo". No, Sarkozy je začel vojne, ker je menil da je Gadafi prekršil obljube, ga ogoljufal za velike posle in menil da bo s tem zaslužil. Kakšna neumnost brez primere. Zaslužijo nemci, francozi pa imajo teroriste in gospodarsko polomijo. Seveda Hollande tega ne razume, ker on itak ničesar ne razume. Na kratko. Vsa ta rast je posledica vojn in pragmatični Bruselj si misli naj traja dokler traja. Žal ima ta zgodba samo eno pomanjkljivost. Tisti, ki podpira zločine tako velikih razsežnosti, kar se dogaja v Turčiji je enako kriv kot tisti ki jih izvaja. Gospodarska rast, ki izhaja iz zločina pa nesprejemljiva in EU, ki se tako kiti s človekovimi pravicami ter drugimi "demokratičnimi" dobrotami ima v resnici krvave roke vse dokler zaradi ugodne trgovine Turčijo podpira..
Uporabnik113189
19. 07. 2016 09.45
+2
Kriv je pa Putin, ker si je prilastil Krim, ki je bil pred razpadom SZ itak njihov. Tam tudi ni milijona mrtvih, prav nasprotno, lepo v miru živijo, nič se ne pritožujejo, nihče jih ne ropa. Mogoče pa je prav to razlog.
DonDonDan
19. 07. 2016 09.23
+7
Komunizmi, islamizmi, kreettenizzmi, pedderizmi rinejo v EU iz vseh delov sveta. Treba bo razglasit izredno stanje in se začet boriti proti temu zlu !!!!!!!!!!!!!!!
franz1988
19. 07. 2016 09.37
+2
cvajšajn
19. 07. 2016 10.11
ha ha ha ha ha...potem pa svizec zavije čokolado.....
korintos23
19. 07. 2016 09.07
+2
Še pomnite tovariši kako se je končalo tisto, ko je prišla leta 1972, enkrat v juniju, ena skupina v Jugoslavijo državnega udara delat? Ni bilo ranjenih in ujetnikov, dečki iz moje kasarne so tudi bili tam, jaz sem pa bil doma na letnem dopustu! Kot so pozneje pripovedovali da je bilo fajn, kot na streljišču.
fafajonka
19. 07. 2016 09.13
+1
Fajn je bilo fajn, nikoli niso povedali koliko je v resnici bilo mrtvih vojakov, poleg policajev, ob vdoru ustaške skupine.
HorstWiesel
19. 07. 2016 09.17
-1
V knjigi 20. človek, je cela zadeva lepo razložena, opisana in tudi seznam žrtev.
DonDonDan
19. 07. 2016 09.17
-4
Sem slišal o tem, da so naši jurišali pa ne vem kaj še in imeli ogromne žrtve. Na koncu so tistih par "prevratnikov" postrelil, a šele potem, ko jim je zmanjkalo streliva. Bli so namreč sami ostrostrelci.
HorstWiesel
19. 07. 2016 09.21
+1
korintos23
19. 07. 2016 08.48
+1
Kaj te ti misliš, toti Turki so aretirali več generalov kot mi imamo vojakov!
mallonge
19. 07. 2016 09.23
+8
tudi mi imamo več generalov, kot vojakov.
fafajonka
19. 07. 2016 08.46
+3
Ljudje, čez sedem miljard nas je, saj se bo zemlja nehala vrteti, bogec vojne bo hitro zradiral kakšno miljardo......:D
cvajšajn
19. 07. 2016 10.13
ne bo vojna...bo virus...... :) reče se mu idiotizem...... :)
staridida
19. 07. 2016 08.15
-2
Zob za zob in glavo za glavo....-to je že davno zapisal Anton A škerc v svoji pesmi.....
enakostzavse
19. 07. 2016 09.08
+1
FoglofffTunekkk
18. 07. 2016 21.57
+10
Čujte, toti puč niti ni imel namena uspeti kypish?... Organiziran je bil slabše, kot bi ga organizirali Haložani. Organirirali bi ga naj visoki častniki, preverjeni v NATO.
FoglofffTunekkk
18. 07. 2016 21.57
+1
staridida
19. 07. 2016 08.18
+0
Tak je bil približno organiziran, kot pri nas Patria.....
enakostzavse
19. 07. 2016 09.09
+3
levi imaš prav. Oni kateri so kradli pri patriji ( in tudi teš 6, istrabenz, sct itd. ), so potem obdolžili vse nasprotnike za krajo. janša lopovski bi moral dobit bonus od erdogana za idejo.
mallonge
19. 07. 2016 10.12
+1
Za Patrio je bil odgovoren minister Erjavec. Prav tako za Arbitražo. Oboje je zavozil, kot tudi še vse vlade v katerih je pokal štose.
enakostzavse
19. 07. 2016 10.19
+1
Ah daj no malonge, erjavček nikoli ni bil tako blizu, da bi dobival provizije od nakupa polovične patrije po ceni kompleta. Sicer pa je mala razlika v začetnicah in funciji, KE zunanji minister, ali JJ premie !
LOPOVIGOTOVISTE
18. 07. 2016 21.56
+38
SMO V ČASU KAPITALIZMA KAJ TO V PRAKSI POMENI?? ENI NESRAMNO BOGATIJO DRUGI SO NESRAMNO REVNI IN POSLEDIČNO NASTAJA KONFLIKT MED ENIMI IN DRUGIMI. PEŠČICA LJUDI IMA TOLIKO PREMOŽENJA KOT CEL SVET ... ČE SE BO TO V BODOČE ŠE STOPNJEVALO JE EDINA MOŽNA REŠITEV TEMU FIZIČNI UPOR .. KER PA IMAJO PREMOŽNI DENAR IN OBLAST BODO TO ŽELELI PREPREČITI IN NASTAJALE BODO VOJNE .... NOVE IN NOVE VOJNE .... RAZNORAZNI UDARI itd ... ČE HOČEMO REŠIT SVET PRED VOJNAMI MORAMO PREPREČIT NESRAMNO BOGATENJE POSAMEZNIKOV NA TAK ALI DRUGAČEN NAČIN..... ZA PRIMERJAVO .. ENI BODO IMELI DESET BANAN OSTALIH DEVET PA NOBENE
Jožajoža
18. 07. 2016 21.59
+39
juga se ni razbijala za narod, ampak za peščico posameznikov, ki so danes miljarderji.
AvstrijcisoklaliSlovence
18. 07. 2016 21.49
-6
KOT ZIVINO: Breveik=Lubitz=Sarkozy
slovenija981
18. 07. 2016 21.49
-8
Kaj Leopold Messi že sedi zdej al ne,,,,kva pol ?
enakostzavse
19. 07. 2016 10.20
+2
Ko boš postal ti normalen, bo Messi šel v zapor. Ampak se ne eno ne drugo ne bo zgodilo.
mirora
18. 07. 2016 21.48
+46
Kakšna smrtna kazen neki, pa to so ljudje z družinami. Če kdo zares zaluži smrtno kazen, je ravno tisti ki je zrežiral ta tako imenovani "državni udar".
pedritsegonita
18. 07. 2016 21.44
+40
Jeseni bo spet migrantski cunami :). Veselimo se religije miru. Bodo obogatili našo državo na polno.
Uporabnik113189
18. 07. 2016 21.39
+14
Tudi Evro kot valuta je živa polomija. Evro bi moral biti nekaj podobnega kot skupni meter za vse valute EU. Kot nekakšen Bitcoin. Omejena količina brez možnosti tiskanja. Države pa bi morale imeti svoje valute, ki bi lahko nihale glede na merila ki za valute pač veljajo. Boljše bi imele ugodnejše razmerje do evra, slabše bodo pač razvrednotene. S tem nastane možnost, da posamezne nacionalne države prilagajajo svoja gospodarstva. Ta rigidni sistem vse skupaj uničuje, korist ima samo Nemčija, pa še ta vprašanje. Negativna obrestna mera uničuje varčevalce in pokojninske sklade. Takšen Evro kot je danes je dober samo za ZDA in VB, ki se igrajo z bančnimi prevarami kot da je to njihov denar. Enotnega metra pa preprosto ni. Ni zlate podlage, niti kakšne druge realne dobrine, ki bi omogočila pošteno primerjavo na skupni imenovalec..Vsak tiska kolikor se mu zdi, goljufa, ovinkari, spletkari, se izogiba davkom, skriva v oaze..
+7
hmm. Kakor za koga. Če bi v SLO imeli lastno valuto bi sedaj javni uslužbenci in upokojenci in podobni, prejemali pol manjše zneske - realno. Valuta ki ne izgublja vrednosti ob tako močnih javnih sindikatih pa prej ali slej pokoplje državo. Ker ti izsilijo višje plače, ali vsaj previsoke, denarja pa nimaš kje vzet. To se preko noči zgodi potem bankrot. Devalvacije in inflacija (tiskanje denarja) to ni nastalo slučajno. Nastalo je ker bi sicer javni sektor uničil državo. Seveda je pa treba nekako ohranjat še neko znosno ravnotežje Kar ni enostavno. Če bi se šlo na valute s stabilno fiksno vrednostjo (realno) je treba spremenit ves javni sistem.
Uporabnik113189
18. 07. 2016 21.48
+3
Nisi razumel, valute ne bi imele fiksne vrednosti. No lahko če želijo, vendar dvomim. Enoten meter bi bil samo Evro. Pri preveliki potrošnji javnega sektorja se zgodi razvrednotenje s tiskanjem, kar je boljše kot bankrot. Denar namreč še vedno kroži. V primeru bankrota pač ne, ker izgine. Za Italijo bi bila to rešitev, dolžni so ogromne količine, denarja pa v bankah preprosto ni, ker nihče noče posodit. Ali drugače, denar je kri gospodarstva. Vsi vemo kaj se zgodi, če nekomu izčrpaš tri litre in jih shraniš v hladilnik. Povsem drugo je če kri razredčiš z infuzijo.
+4
Ja drži. Glede na zelo neenakomerno razvite države v EU bi bile lastne valute za mnoge države v EU boljša opcija. To kar se sedaj gre EU je možno samo če so vse države primerljivo razvite. Če niso pa morajo močnejši bogatejši pomagat. Tega je pa sedaj premalo.
Uporabnik113189
18. 07. 2016 21.52
+4
Adminjef
18. 07. 2016 21.39
+9
Naša vojska pa ni sposobna zaščititi 2-kilometerski obroč okrog jedrske elektrarne, kaj šele celo državo. Spet nas bodo turki klali..
fafajonka
18. 07. 2016 21.38
+1
Pri nas, u Butalah se ne bojimo Turkov, nam je en stari dedo pokazou kako se brusijo sekire in kose, pa tud vile, če pa kdo od vas vidi kašnega Turka naj to prec kliče našo županjo, ki je u stalni pripravlenosti na št. o8o (pa še pet številk).........:D
Jožajoža
18. 07. 2016 21.35
-1
narod je sam ubranil skupno državo.taa država s tako složnim narodom lahko preživi tisočletja. slovenci smo pa po 25 letih že na pragu državljanske vojne. tako se med seboj sovražimo.
+6
Brez teh delitev bi narod gledal na to kaj je kaka politična struja ustvarila. Kako dobro so delali. To je za politike in javni sektor izredno neugodna situacija. Tako da delitve so zanje povsem OK.