Porušena kupola še danes opominja na grozote, ki so jih doživljali v Hirošimi. (Foto: Reuters)

Pred natančno 64 leti so ZDA nad Hirošimo odvrgle atomsko bombo. Ob 8.15 se je to japonsko mesto spremenilo v ruševine. Tri dni kasneje je ista usoda doletela še Nagasaki. Japonska je kmalu zatem kapitulirala, s tem pa se je končala druga svetovna vojna. A začela se je nova, hladna vojna.

Američani so prvo atomsko bombo sprožili 16. julija 1945 na poskusnem poligonu v ameriški zvezni državi Nova Mehika. Noč pred 64 leti se je na kraju poskusa spremenila v dan, jedrska eksplozija pa je naredila več kot tri metre globok in 300 metrov širok krater v puščavskih tleh.

Tri tedne kasneje je bila rušilna moč novega orožja na ukaz ameriškega predsednika Harryja S. Trumana. To je bila prva in doslej k sreči tudi edina uporaba jedrskega orožja v vojni in proti ljudem, ki je sprožila tudi žgoče debate o moralni upravičenosti uporabe tega orožja in odgovornosti, ki jo prinaša.

Hirošima pred eksplozijo atomske bombe in po njej. (Foto: Reuters)

V eksploziji bombe, poimenovane "Little boy" oz. deček, ki je eksplodirala nad Hirošimo, je takoj umrlo okoli 80.000 ljudi, skupaj s tistimi, ki so umrli za posledicami eksplozije, pa je število žrtev doseglo okoli 140.000.

Molitev za žrtve atomske bombe (Foto: Reuters)

Radioaktivno sevanje je v krogu enega kilometra od središča eksplozije povzročilo takojšnjo smrt, pri drugih ožarčenih pa hude ožige, boleče hiranje, rakava obolenja in spremembe na dedni zasnovi. Mestno zemljišče je bilo nevarno radioaktivno še mnoga leta; še desetletja pozneje pa so se zaradi radioaktivnosti pojavljale bolezni in rojevali prizadeti otroci.

Tri dni po napadu na Hirošimo je bomba – tokrat z imenom "Fat man" ali debelinko – eksplodirala še nad Nagasakijem, ki je bilo po velikosti primerljivo mesto s Hirošimo. V tem mestu je takoj umrlo okoli 40.000 ljudi, skupno pa naj bi posledice eksplozije zahtevale preko 70.000 žrtev. Še enkrat toliko pa je bilo ranjenih.

Little boy je bila prva bomba iz obogatenega urana. Skupna teža naprave je znašala okoli štiri tone, čeprav je vsebovala vsega 64 kilogramov urana. Od tega je bilo sicer le 0,7 kilograma urana uporabljenega v jedrski fisiji oz. cepitvi, le 0,6 grama te mase pa se je spremenilo v energijo. A to je povzročilo eksplozijo z močjo od 13 do 18 kiloton.

Fat man pa je bila implozijska bomba s plutonijevo sredico. Ta bomba je bila za približno 600 kilogramov težja od Little boya in dvakrat večja po obsegu. Razvila je tudi večjo moč; po ocenah okoli 21 kiloton.

Danes več tisočkrat večja moč bomb

Eksploziji atomskih bomb v Hirošimi in Nagasakiju sta sprožili novo oboroževalno tekmo – hladno vojno. (Foto: Reuters)

Današnje bombe sicer dosegajo tudi več tisočkrat večjo moč od bomb, ki so bile uporabljene ob koncu druge svetovne vojne. Dosegajo tudi moči več megaton. Najmočnejši jedrski preizkusi so uparili celo otoke, kjer so jih sprožili, kar dokazuje strahovito rušilno moč. Po nekaterih podatkih naj bi svetovni arzenal vseboval okoli 50.000 jedrskih konic, kar bi bilo dovolj za nekajkratno uničenje planeta.

Atomska bomba je po koncu druge svetovne vojne sprožila tudi novo oboroževalno tekmo in novo, hladno vojno med ZDA in Sovjetsko zvezo, ki pa jo je, paradoksalno, prav atomska bomba pomagala ohraniti na stopnji, da ni postala "vroča". Tveganje pred medsebojnim uničenjem je bilo preveliko, da bi se voditelji nasprotujočih si blokov zapletli v resnejši konflikt. Kljub temu je bil svet nekajkrat na pragu jedrske kataklizme, najresneje verjetno med kubansko krizo jeseni 1962.