Skoraj leto dni je že minilo od začetka zadnjega izbruha ebole v zahodni Afriki. Zdravila še vedno no, število umrlih pa se je povzpelo do skoraj 8.000. Preživeli, predvsem tisti, ki so bolezen preboleli, dajejo upanje, čeprav se jih drži stigma, nekatere celo označujejo za čarovnice.
Preživele smatrajo kot srečne ljudi, a živeti morajo brez žen, mož, otrok. Fatimata Gaima iz Sierre Leone je tako ostala brez moža in dveh otrok. ''Učim se živeti novo življenje brez moža in otrok. Veliko praznine je v domu, še posebej hudo je ponoči''. Ker je bila tudi sama v karanteni, sploh ni vedela, da je njen otrok že umrl in je v enem izmed neoznačenih grobov.
Med tistimi, ki so preboleli ebolo, je tudi Rebecca Johnson, medicinska sestra iz Sierre Leone, poroča Independent. Vseskozi s seboj nosi potrdilo, da je zdrava. ''V moji skupnosti sem stigmatizirana, ljudje govorijo o meni,'' je dejala.
''S prstom kažejo, 'glejte, to je tista z ebolo', a vem, da sem varnejša kot oni,'' je nadaljevala. 28-letnica je prve znake bolezni pokazala 14. novembra, potem ko se je najverjetneje okužila pri zdravljenju pacientov v bolnišnici v prestolnici Freetownu. Zdravili so ji njeni kolegi.
''Želim, da bi se izbruh ebole končal in da bi se stvari vrnile v normalo. Moja država se utaplja - ni šol, gospodarstvo propada. Ni nam lahko,'' je poudarila.
Na udaru predvsem zdravstveni delavci
Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je v osmih državah zbolelo 19.500 ljudi, največ v Gvineji, Liberiji in Sierri Leone. 7600 ljudi je umrlo. Zadnja poročila kažejo, da bolezen niha v Gvineji, upada v Liberiji in stagnira v Sierri Leone. V teh državah je smrtnost 70 odstotna.
Med najbolj prizadetimi in izpostavljenimi so bili zdravstveni delavci, še posebej na območjih, kjer je zdravstvena oskrba slaba. 28-letni Austin S. Jallah je bil eden od 360 liberijskih zdravstvenih delavcev, ki so se okužili z virusom. Sam ga je dobil od pacienta. Samo v njegovem centru se je okužilo 14 delavcev, 10 jih je umrlo.
Okužila se je tudi 24-letna Fanta S., učiteljica iz gvinejske prestolnice Conakry. Tudi potem, ko se je iz laboratorija vrnila z rezultati, da ni več okužena, so jo ljudje obravnavali, kot da je že mrtva. ''Številni so bili šokirani, da me vidijo živo in so me gledali, kot da sem duh,'' je dejala. Delati še vedno ne sme.
Čeprav se vlade trudijo, da bi zmanjšali predsodke, ponekod preživele označujejo za čarovnice in jih izženejo z domov in vasi.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.