FOTO in VIDEO: Direktorji policij na balkanski poti za preglednost azilnega postopka

Število migrantov na grško-makedonski meji, ki želijo nadaljevati pot proti severu Evrope, nenehno narašča. Na mejnem prehodu pri grškem kraju Idomeni naj bi čakalo že skoraj 9.000 migrantov.

Tisti migranti, ki niso dobili prostora v migrantskem centru pri Idomeniju, so si postavili šotore na okoliških poljih. Zaradi dežja je voda ponoči poplavila številne manjše šotore. Okoli 250 migrantov je noč kljub mrazu in dežju preživelo na prostem. Poleg šotorov primanjkuje tudi hrane in ustrezne medicinske pomoči. Za zdaj še ni znano, koliko migrantov bo lahko danes sploh prečkalo mejo z Makedonijo, včeraj je to uspelo le 210 Sircem in Iračanom.

Kot je sporočila agencija ZN za begunce (UNHCR), so se grške oblasti odzvale z vojaško postavitvijo dveh kampov blizu Idomenija s skupno predvideno zmogljivostjo za 12.500 ljudi, v fazi postavitve pa je še tretji center. UNHCR skupaj s partnerji nadaljuje s podporo in dopolnjevanjem grških ukrepov. Tako so zagotovili šotore in stanovanjske enote za begunce, ostale nujne potrebščine ter dodatne človeške vire in specialiste, vključno z osebjem s področja zaščite beguncev in tehničnim osebjem, so sporočili.

Poposki brani ukrepe policije

Potem ko je več sto beguncev in migrantov v ponedeljek skušalo prebiti ograjo na grško-makedonski meji, makedonska policija pa je v odgovor uporabila solzivec in šok granate, zaradi česar so se bili migranti nato prisiljeni umakniti nazaj, je makedonski zunanji minister Nikola Poposki branil ukrepe policije. Za britanski BBC je dejal, da so bili policisti soočeni z množico okoli 400 mladih moških, ki so skušali na silo vstopiti na makedonsko ozemlje.

V drugem intervjuju za nemški časnik Handelsblatt pa je Poposki opozoril, da je treba biti previden, da trenutna situacija ne bi vodila v spore med sosedami. "Slovenija nezakonite migrante vrača Hrvaški, Hrvaška Srbiji in Srbija Makedoniji," je dejal. Kot je opozoril, se boji, da bi lahko spori med državami postali realnost, še posebej pri višjem številu beguncev in migrantov. "Če se obenem pritisk krepi še z juga balkanske poti, potem bi lahko na Balkanu nastala resna konfliktna situacija. Takšni situaciji se je treba izogniti."

Zaradi vse bolj napetih razmer je sicer makedonska vlada na mejo z Grčijo danes napotila dodatnih 700 policistov in vojakov.

Grčija EU zaprosila za finančno pomoč za 100.000 beguncev

Grške oblasti svarijo pred katastrofo, saj da se bo pri njih, če se meje ne bodo znova bolj odprle, nakopičilo 70.000, če ne kar 100.000 ali celo več migrantov.

"Grčija je danes Evropski komisiji predložila načrt za nujno pomoč za sprejem okoli 100.000 beguncev," je povedala tiskovna predstavnica grške vlade Olga Gerovasili. V okviru načrta Grčija potrebuje 480 milijonov evrov, je pojasnila in spomnila, da je že sedaj v državi 23.000 beguncev, medtem ko Makedonija dnevno v državo dovoli le "več desetim".

Poudarila je, da Grčija ne more vzdržati pritiska beguncev in da gre za začasne ukrepe, potrebna pa je trajna rešitev za njihovo premestitev. "Grčija je dala jasno vedeti, da bo uporabila vsa diplomatska sredstva za iskanje najboljše možne rešitve za begunski val," je dodala.

Tudi UNHCR je danes znova opozoril, da je Evropa na robu humanitarne katastrofe, ki jo je povzročila sama, ter pozval k nujnemu ukrepanju, da se jo prepreči - med drugim k boljšemu načrtovanju ukrepov za nepredvidljive situacije v Grčiji, s poudarkom na številu nastanitvenih zmogljivosti in ostalih vrst podpore, h krepitvi zmogljivosti za registracijo in procesiranje prosilcev za azil v državah članicah EU, k hitrejšemu izvajanju lani dogovorjene relokacije beguncev v EU ter k povečanju možnih legalnih poti za begunce.

V Srbiji mirno

V Srbiji so medtem razmere "mirne in pod nadzorom", je zatrdil srbski minister Aleksandar Vulin. V Srbijo je v noči na danes prišlo 190 migrantov, v severnomakedonskem kraju Tabanovce ob meji s Srbijo pa se nahaja okoli 600 migrantov, ki ne morejo nadaljevati poti. Približno toliko migrantov, ki jih je Hrvaška vrnila Srbiji, se nahaja v srbskem Preševu. V Šidu na meji s Hrvaško je okoli 1000 migrantov.

V skladu z dogovorom direktorjev policij držav na balkanski poti Makedonija, Srbija in Hrvaška čez svoje ozemlje spuščajo le še do 580 migrantov na dan.

Direktorji policij na balkanski poti za preglednost azilnega postopka

Direktorji policij in načelniki uprav obmejnih policij iz Srbije, Avstrije, Hrvaške, Makedonije, Slovenije, Nizozemske in Madžarske so sicer danes na operativnem sestanku v Beogradu dosegli načelen dogovor o sprejemu migrantov in tranzitni poti ter o zagotavljanju spoštovanja in preglednosti azilnega postopka v vseh državah na balkanski migrantski poti.

V. d. direktorja srbske policije Vladimir Rebić je po sestanku, ki se ga je udeležil tudi generalni direktor slovenske policije Marjan Fank, novinarjem dejal, da je njihova naloga, da "migrantom omogočimo nemoteno gibanje, ko imajo pravico do tega, da pa hkrati preprečimo zlorabo mehanizma mednarodne zaščite". Po njegovih besedah so se predstavniki policij dogovorili tudi za okrepitev sodelovanja tako pri izmenjavi informacij, kot tudi pri profiliranju prebežnikov.

Povedal je, da na sestanku niso govorili o kvotah za sprejem beguncev, da pa se predstavniki vseh policij na balkanski migrantski poti zavedajo, da je mogoče povečati sprejem beguncev in da države lahko prenesejo večji pretok beguncev. Izpostavil je, da je šlo za operativen sestanek, namen katerega je bila analiza uresničevanja dogovora s sestanka direktorjev policij na balkanski migrantski poti 18. februarja v Zagrebu, da bi ugotovili morebitne probleme pri njegovem uresničevanju.

Merklova in Orešković o begunski krizi

Britanski BBC poroča, da so se številni migranti skušali ponoči znova pretihotapiti na tovornjake, ki bi jih prepeljali na Otok. Policisti so jim to preprečili s solzivcem in pretepanjem. Na avtocesti je vladal kaos, saj so ljudje oboroženi s palicami tekli med vozili.

Francoski policisti so sporočili, da so v nemirih prijeli najmanj štiri ljudi, med njimi so tudi britanski aktivisti, ki pomagajo migrantom in beguncem v "Džungli".