Tujina

Dvajset let kasneje

Cape Caneveral, 28. 01. 2006 09.36 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Pred 20 leti je le nekaj minut po vzletu eksplodiral raketoplan Challenger s sedmimi člani posadke.

Sedemčlanska posadka raketoplana Challenger
Sedemčlanska posadka raketoplana Challenger FOTO: Reuters
Nesreča je ameriški program poletov s človeško posadko paralizirala za več kot dve leti in pol. Prva naslednja odprava je bila šele 29. septembra leta 1988, ko je vzletel Discovery s petčlansko posadko.

28. januarja 1986 se je zgodila tedaj najhujša nesreča v zgodovini ameriškega vesoljskega programa. Nesreča je ponovno zdramila človeštvo, kako nevarno je pravzaprav raziskovanje vesolja, ki je tedaj v očeh javnosti postalo že kar nekakšna rutina.

Zastave na pol droga v čast preminulih astronavtov
Zastave na pol droga v čast preminulih astronavtov FOTO: Reuters

Spektakularno nesrečo Challengerja, ki se je po 73 sekundah leta ob 17.39 po srednjeevropskem času spremenil v ognjeno kroglo, je preko neposrednega prenosa spremljalo več milijonov ljudi, vest pa je v trenutku obkrožila svet. Šok je bil popoln, predvsem v ameriški javnosti. Tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan je preložil tradicionalni govor v kongresu o položaju v državi in v ganljivem nagovoru javnosti umrle astronavte označil za heroje, na milijone ljudi pa se je udeležilo bedenj za duše umrlih.

Tragedijo naj bi pravzaprav zakrivilo hladno vreme. V noči pred izstrelitvijo Challengerja so se temperature na Floridi spustile na minus 4 stopinje, zaradi česar so tesnila med deli nosilnih raket postala porozna in so odpovedala v kritičnem trenutku vzleta. Inženirji družbe Morton Thiokol, izdelovalci nosilnih raket na trdno gorivo, so ameriški vesoljski agenciji NASA na predvečer izstrelitve celo izrazili zaskrbljenost, da bi tesnila lahko odpovedala, a se je NASA odločila, da poleta ne bo preložila.

Petnajst let kasneje je NASA doživela nov šok z nesrečo raketoplana Columbia, ki je 1. februarja 2003 po 16 dneh misije med vračanjem na Zemljo zagorel in razpadel. Umrlo je vseh sedem astronavtov.

Toda 10. polet Challengerja oziroma 25. polet kakega od ameriških raketoplanov se je končal ob 11.39 po lokalnem času (17.39 po srednjeevropskem času), 73 sekund po vzletu, ko so nadzorniki poleta sprejeli še zadnji radijski signal Challengerja. Raketoplan je bil tedaj na višini 14,3 kilometra. Ko so odpovedala omenjena tesnila na nosilnih raketah, je plamen prodrl skozi dve tesnili in poškodoval velik zunanji rezervoar za gorivo. Desna štartna raketa je zanihala okoli zgornjega pritrdila in udarila po zgornjem delu zunanjega rezervoarja za gorivo, kjer je rezervoar za tekoči kisik. Nato je prišlo do eksplozije.

Od petih raketoplanov, ki so jih zgradili, sicer ostajajo še trije - Discovery, Atlantis in Endeavour. Naslednji polet raketoplana je predviden za marec letos, vendar pa bi NASA lahko to prestavila, če težav z izolacijsko peno ne bodo odpravili. Tudi tokrat naj bi v vesolje poletel Discovery.

Kot je pokazala kasnejša preiskava, so najmanj trije astronavti, če ne celo vsi, eksplozijo preživeli. Kabina s posadko je po eksploziji ostala cela in v odtrganem nosnem delu Challengerja se je po eksploziji zaradi vztrajnosti dvigala do višine skoraj 20 kilometrov, nato pa čez dve minuti in pol, s hitrostjo približno 300 kilometrov na uro 27 kilometrov severovzhodno od Cape Canaverala treščila v Atlantski ocean. Takrat so najverjetneje tudi umrli vsi astronavti.

  • 9
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1