S shodom nameravajo protestniki pritegniti pozornost podjetij na Wall Streetu, opozarjajo pa na stanje tako ameriške kot vsesvetovne ekonomije. Protesti na spodnjem Manhattnu potekajo danes že dvanajsti dan.
"Najbolj nas skrbi, da je demokracija talka premoženjske neenakosti,“ je povedal Patrick Bruner, tiskovni predstavnik skupine Occupy Wall Street. Bruner pravi, da bodo protestniki predstavili svojo listo zahtev, čeprav še ne vedo, komu in kdaj.
Skupina je navdih našla v protestih Arabske pomladi, ki so pretresle Afriko in Bližnji vzhod, protest pa poteka v parku newyorške finančne četrti. Organizatorji pozivajo k temu, da za nekaj mesecev 20 tisoč ljudi preplavi območje in tako pristojnim predstavijo svoje nestrinjanje in zahteve. Upor so podžgali na socialnih omrežjih, tako kot je to potekalo pri vstajah v Egiptu in Libiji, upajo pa, da bo isti princip uspešno deloval tudi v ZDA.
"Bogati se lahko otresejo velikih zločinov,“ je v ponedeljkovi oddaji Piers Morgan Tonight za CNN povedal režiser Michael Moore. "Nihče od odgovornih na Wall Streetu ni bil priprt, ko se je zgodil zlom borze leta 2008. Prav tako ne plačujejo davkov, kot bi jih morali.“
"Meni ne gre slabo,“ je naznanil Moore, "a mi nagrajujemo in cenimo ljudi, ki znajo iz denarja kovati denar, ki znajo razpolagati s premoženjem, se tisočkrat dodatno hipotekarno zadolževati, dolgove prodati Kitajcem … In to je v sami srži te igre.“
Moore je pred nastopom na CNN nagovoril protestnike in jim povedal, da bo zadovoljen, "ko bodo na oblasti pravi ljudje“ ter mu ne bo treba posneti nobenega dokumentarca več ali napisati nobene knjige več, v katerih bi razkrival svojo vizijo slabosti in šibkosti Amerike.
Po poročanju policije je bilo med protesti do sedaj priprtih okoli 100 ljudi. Ljudi so pridržali zaradi kaljenja javnega miru, neprimernega vedenja v javnosti, upiranja aretaciji, oviranja dela javnih organov in napadov na policiste, je povedal namestnik tajnika za posle mestne občine New York City Paul J. Browne. Večino ljudi so pridržali v soboto, po poročanju organizatorjev pa so bili nedeljski in ponedeljkovi protesti mirni in priprtih ni bilo.
V spodnjem videu si lahko pogledate posnetek aretacij na Wall Streetu.
Demonstranti so obtožili policijo zaradi uporabe pretirane sile, to pa potrjuje nedeljski videoposnetek, na katerem je vidno, da so policisti s solzivcem popršili več žensk. "Policist v beli srajci je prišel mimo in mene ter tri druga dekleta s solzivcem popršil po obrazu,“ je povedala Chelsea Elliott, ena izmed žensk s posnetka. "Seveda je ostanke razpršilo naokoli in je bil solzivca deležen tudi policist pred menoj.“ Proti pristojnim namerava vložiti tožbo. Na spletni strani organizacije Occupy Wall Street pozivajo člani k temu, da bi bil policist za svoje zločine kaznovan in priprt. Prav tako pozivajo k takojšnemu odstopu policijskega komisarja Raymonda Kellyja, župan Michael Bloomberg pa bi se moral opravičiti za policijsko surovost in prikrivanje, ki je incidentu sledilo. Policija se brani, da je bila sila, ki so jo uporabili, nujna in znotraj njihovih pristojnosti. "Protestniki, ki se bodo vpletali v dejanja družbene, civilne nepokorščine, lahko pričakujejo, da bodo za to kaznovani in priprti,“ pravi Browne. "Tisti, ki se upirajo aretaciji, prav tako lahko pričakujejo, da bodo policisti za priprtje uporabili tudi silo, če bo ta potrebna.“ Policija pravi, da na posnetku bodisi niso vidni bodisi so s posnetka izbrisani ključni dogodki, zaradi katerih je do incidenta prišlo. Protestniki navedbe zanikajo. Na spletni strani je skupina tako objavila več videoposnetkov incidenta.
Protestna kampanja – za usklajevanje uporabljajo mikro blogersko podstran #occupywallstreet na Twitterju – je julija sprožila preprosto spletno pobudo za organiziranje shoda pred newyorško borzo. "Kar imamo skupnega z nezadovoljnimi v Afriki ali na Bližnjem vzhodu, je dejstvo, da nas je tu 99 odstotkov prepričanih, da ne bomo več tolerirali pohlepa ali korupcije enega odstotka ljudi, ki si lastijo svet,“ še poročajo na spletni strani.
Ameriške protestnike podpirajo tudi antiglobalistična gibanja v Evropi in drugod po svetu. Nezadovoljstvo in podobno socialno noto so imeli tudi protesti, ki so maja na ulicah španskih mest združili na tisoče državljanov in priseljencev. Političnim in ekonomskim elitam so prav tako sporočali, da so siti brezbrižnosti ljudi, ki so jih izvolili, da bi jih zastopali, da niso le blago v rokah bančnikov in politikov. To je glavno sporočilo privržencev gibanja 15M, ki se je poimenovalo kar po datumu začetka protestov – 15. maju.
Protestno gibanje, ki se je začelo kot evropski "odmev" na demokratične revolucije v arabskem svetu, si je v Španiji, četudi gre hkrati za protivladne proteste, izbralo za tarčo nezadovoljstva tradicionalne mehanizme politične zastopanosti, ki se izražajo v plenilski naravi političnih strank, neuveljavljenih načelih vladavine prava in neverodostojnih sindikatih. Protesti so bili dobro vodeni, pripravilo pa jih je združenje civilnodružbenih zvez, med njimi sta največji "Democracia Real Ya“ (Prava demokracija zdaj) in "No les Votes“ (Ne glasujte zanje), ki so skupaj privabile na ulice deset tisoče ljudi vseh generacij, pretežno mladih.
KOMENTARJI (109)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.