Druga runda v spopadu za Belo hišo

Novi republikanski politični zvezdnik Marco Rubio se je med soočenjem predsedniških kandidatov potil na odru. Nespretno in nespametno je kot robot že tretjič odrecitiral povsem enak 20 sekundni odgovor ter si prislužil posmeh nasprotnikov. "Vidite, to iz človeka naredi Washington," je 44-letnega senatorja zbodel guverner Chris Christie. Ter mu očital, da z govorniškega podija v ameriškem kongresu še ni rešil nobene od številnih težav, s katerimi se v resničnem življenju spopadajo Američani.

Rubio je s tretjim mestom v Iowi, ki bi bilo v običajnih razmerah neopaženo, nenadoma postal favorit. In hkrati tarča nasprotnikov. Vodstvo republikanske stranke namreč še vedno upa, da se bosta Donald Trump in skrajno nepriljubljeni Ted Cruz upehala ter da bo na vodilno mesto med republikanci prišel "bolj običajen" in zato na splošnih volitvah lažje izvoljiv kandidat. Pred meseci so napovedovali, da bo to Jeb Bush, ki pa se v tej kampanji še vedno opoteka, njegov priimek pa se je izkazal bolj za oviro kot prednost. Rubio bi tako z dobrim rezultatom v New Hampshireu lahko dokončno pridobil podporo vodstva stranke, še bolj pomembno pa je, da bi Jebu Bushu in ostalim kandidatom speljal bogate donatorje. Po polomu na soočenju pa je boljše vprašanje, ali se lahko zadrži na poti navzgor, ki jo je začel v Iowi.

Hillary v boj pošilja Billa

Volivci v New Hamsphireu, zvezni državi na severovzhodu ZDA, so sicer tradicionalno nepredvidljivi, veliko je neodvisnih in še vedno neodločenih. Kot kaže slogan "živi svobodno ali umri" so tudi precej drugačni od večinoma konservativnih prebivalcev Iowe, zato naj bi tokrat skoraj zagotovo dobili nova zmagovalca strankarskih volitev. Vse zadnje ankete složno napovedujejo več kot zanesljivo zmago Donalda Trumpa na republikanski strani, pri demokratih pa ima Bernie Sanders veliko prednost pred Hillary Clinton.

Toda, volivci letos še posebej radi nihajo, ankete so še posebej nezanesljive. Zato kandidati ne izpustijo nobene priložnosti za srečanje z volivci in napade na nasprotnike. Hillary Clinton je v boj poslala soproga Billa in ga očitno rešila vseh spon. Do sedaj zadržan nekdanji predsednik je Sandersa napadel z vsemi retoričnimi silami. Med drugim ga je označil za sanjača, ki obljub o brzdanju Wall streeta, zdravstvenem zavarovanju za vse, brezplačnem študiju in večji enakosti, nikoli ne bo mogel uresničiti. Sandersove podpornike je zaradi napadov na svojo soprogo obtožil seksizma, kar je ob Clintonovi zgodovini spolnih škandalov in obtožb o nadlegovanju še posebej zanimivo.

Boj za mlade ženske

Dejstvo je, da v taboru Clintonove, kjer so bili še pred meseci prepričani v gladko pot do nominacije, postajajo nestrpni in nervozni. Navdušenje nad 74-letnim senatorjem se namreč ne zmanjšuje, še posebej nerazumljivo za Clintonovo dinastijo je, zakaj mlade ženske množično podpirajo Sandersa, namesto, da bi z izvolitvijo prve predsednice pomagale pisati zgodovino. Pri ogorčenem boju za glasove mladih volivk sta se tako dvema uglednima podpornicama Hillary Clinton pripetili vsaj dve nerodnosti. Nekdanja zunanja ministrica Madeleine Albright je tako dejala, da v peklu obstaja poseben prostor za ženske, ki ne podpirajo drugih žensk. Znana feministka Gloria Steinem pa pravi, da mlade ženske iščejo bližino mladih fantov, "ti pa so z Berniejem." Ni čudno, da so sledili ogorčeni odzivi užaljenih mladenk, ki trdijo, da pri izbiri kandidata ne razmišljajo o spolu kandidata ali o možnosti, da si najdejo fanta.

In če Clintonovi stopnjujejo napade na svojega edinega nasprotnika, se je Donald Trump odločil za spremembo taktike. Je precej bolj miren in spravljiv, sam pravi, da je "bolj predsedniški". Zaveda se, da v New Hamsphireu potrebuje zmago, sicer bo njegova kampanja izgubila zagon. V Iowi, kjer ga je pokopalo dejstvo, da na terenu ni imel organizirane vojske prostovoljcev, ki bi prepričevali volivce, je Trump spoznal, da politika ni solistični nastop. Je dolgotrajno, mukotrpno in včasih tudi precej dolgočasno delo. Tudi najbolj nadarjeni politiki in govorci (med njimi Barack Obama in Bill Clinton), so poleg bogatih donatorjev za pot do Bele hiše potrebovali tudi pomoč tisočev brezimnih ljudi, ki jih nikoli nismo videli pred televizijskimi kamerami.