Na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so izrekli dokončno sodbo šestim Hrvatom iz BiH, bivšim visokim predstavnikom samooklicane Herceg-Bosne, med drugim proti bivšemu premierju Herceg-Bosne Jadranku Prliću. To je bila zadnja pravnomočna sodba haaškega sodišča pred potekom mandata.
Predsedujoči sodnemu senatu Carmel Agius je ob 10. uri začel brati razsodbo, pri tem pa poudaril, da gre za izrek zadnje pravnomočne sodbe sodišča, kot tudi zadnjo obravnavo pred njegovim zaprtjem.
Prliću je sodišče potrdilo prvotno kazen 25 let zapora, prav tako je za krivega ponovno spoznalo Bruna Stojića in mu izreklo obsodbo na 20 let zapora. Na enako kazen je bil obsojen tudi 72-letni Slobodan Praljak, nekdanji načelnik generalštaba HVO z vzdevkom Brada.
Praljak umrl, potem ko je zaužil strup
Ob izreku Praljakove obsodbe se je v dvorani dogajala prava drama, saj je obtoženec zavpil, da ni vojni zločinec ter da ne priznava obtožnice, nato pa na hitro popil tekočino iz kozarca, ki ga je držal. Njegova odvetnica Nika Pinter je zaklicala, da je popil strup. Iz dela dvorane, v katerem je sedela Praljakova družina, se je zaslišal glasen: "Ne!" poroča BBC.
Sodnik je obravnavo nemudoma prekinil in ukazal, naj se nihče ne dotika kozarčka. Takoj so poklicali reševalce, pred stavbo haaškega sodišča je pristal helikopter z nujno medicinsko pomočjo. Reševalci so Praljaka oživljali in ga odpeljali v bolnišnico, kjer je pozneje umrl.
O njegovi smrti so sprva poročali hrvaški mediji, prvi jo je uradno potrdil hrvaški premier Andrej Plenković, nato pa še haaško sodišče. Tiskovni predstavnik sodišča Nenad Golčevski je potrdil, da je Praljak umrl v bolnišnici v Haagu, potem ko je "v sodni dvorani popil za zdaj še neznano tekočino in mu je postalo slabo". Dodal je, da mu je zdravniško osebje sodišča takoj nudilo pomoč in da so poklicali reševalce. V bolnišnici so mu nato nudili nadaljnjo zdravniško oskrbo, kjer pa je kasneje umrl. V skladu s standardnimi postopki so na zahtevo haaškega sodišča nizozemske oblasti sprožile preiskavo, je dodal.
Kako je Praljak v dvorano lahko prinesel kozarec s tekočino, še ni znano. 24sata.com poroča, da je odvetnik Goran Mikuličić povedal, da obstaja kontrola pred vstopom v haaško dvorano. "Ni natančnega telesnega pregleda, sploh ko ni nobenih indicev, da bi se lahko karkoli zgodilo." Mikuličić je še dodal, da lahko zapornike obiščejo člani družine, prijatelji, odvetniki in novinarji. A s torbo spustijo skozi kontrolo zgolj odvetnika zapornika. Nizozemske oblasti so že sprožile preiskavo.
Po dogodku je sodnik Agius pojasnil, da so izrek sodbe preselili v drugo sodno dvorano, saj je prejšnja kraj zločina in so jo nizozemske oblasti zavarovale kot kraj zločina. Glede Praljaka je dejal le, da ga ni v sodni dvorani in je nadaljeval izrek kazni.
Sporočil je, da je prizivno sodišče potrdilo tudi prvostopenjske obsodbe načelniku generalštaba HVO Milivoju Petkoviću na 20 let zapora, bivšemu šefu vojaške policije Valentinu Ćoriću na 16 ter šefu komisije za izmenjavo vojnih ujetnikov Berislavu Pušiću na 10 let.
Šesterica je bila na prvi stopnji obsojena na skupno 111 let zapora
Pritožbeni senat je sicer potrdil, da je sodišče na prvi stopnji pravilno ugotovilo, da je v BiH potekal mednarodni oboroženi spopad, da je obstajal skupen zločinski načrt s ciljem etničnega čiščenja Bošnjakov na območju Herceg-Bosne, pa tudi, da je Hrvaška izvajala nadzor preko lokalnih teles Herceg-Bosne, kar potrjuje stanje okupacije, je povedal malteški sodnik Agius.
Sodišče je 29. maja 2013 na prvi stopnji razsodilo, da je v BiH v letih 1993 in 1994 potekal spopad med Hrvaškim obrambnim svetom (HVO) in vojsko BiH, ki so ga označili za mednarodni spopad. Ugotovili so, da je obstajal skupen zločinski načrt pod vodstvom prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana. Končen cilj zločinskega načrta je bila vzpostavitev hrvaške entitete v mejah Hrvaške banovine iz leta 1939 in njena priključitev Hrvaški z namenom vnovične združitve hrvaškega naroda.
Šesterica je bila na prvi stopnji obsojena na skupno 111 let zapora. Spoznali so jih za krive vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti nad Bošnjaki med letoma 1992 in 1994 zaradi etničnega čiščenja, pa tudi zaradi organiziranja koncentracijskih taborišč ter umorov, mučenj in posilstev v Hercegovini in osrednji Bosni.
Prlića je sodišče obsodilo na 25 let zapora. Takratnega obrambnega ministra Bruna Stojića, načelnika generalštaba Hrvaškega sveta za obrambo (HVO) Milivoja Petkovića in Slobodana Praljka pa na po 20 let zapora. Bivšega šefa vojaške policije Valentina Ćorića je sodišče obsodilo na 16 let zapora, takratnega šefa komisije za izmenjavo vojnih ujetnikov Berislava Pušića pa na 10 let zapora.
Odvetniki šestih bosanskih Hrvatov so se pritožili in zahtevajo oprostitev ali občutno znižanje zapornih kazni. Pritožilo se je tudi tožilstvo, ker meni, da so kazni neprimerno nizke glede na odgovornost šesterice. Tožilstvo zahteva 40 let zapora za Prlića, Stojića, Praljka in Petkovića ter 35 let zapora za Ćorića in 25 let za Pušića.
Po zgodovinski obsodbi nekdanjega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića na dosmrtni zapor za zločine med vojno v BiH, tudi genocid v Srebrenici, minuli teden, je bila to zadnja sodba, ki jo bo izreklo haaško sodišče, ki bo delo končalo konec leta.
Na Hrvaškem šokirani nad dogodki v Haagu
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je zaradi dogodkov v Haagu nemudoma prekinila uradni obisk na Islandiji in se vrnila na Hrvaško. S Plenkovićem sta v stalnem stiku. Ta je na novinarski konferenci popoldne ocenil, da Praljakovo dejanje "največ govori o moralni nepravičnosti do šesterice Hrvatov iz BiH in hrvaškega naroda". Poleg sožalja družini Praljak je izrazil sožalje žrtvam vseh vojnih zločinov, ki so bili storjeni v BiH.
Kot posebej pomembno je izpostavil, da je prizivni senat haaškega sodišča julija letos pojasnil, da vsebina prvostopenjske sodbe proti šesterici Hrvatov iz leta 2013 ne pomeni nikakršnih konkretnih sklepov o sodelovanju hrvaškega državnega vrha v skupnem zločinskem načrtu in jih ne bremeni nobenih zločinov. Sodišče je ob tem potrdilo, da ni v njihovi pristojnosti, da bi ugotovili kazensko odgovornost držav.
"Hrvaška meni, da se z današnjo sodbo napačno aludira na vlogo državnega vrha v dogodkih v BiH v 90. letih. Stališče vlade je, da državni vrh v teh vojnih dogodkih nikakor ni mogel biti povezan z dejstvi in interpretacijami, ki so jih poskusili pojasniti in interpretirati v sodbi iz leta 2013," je povedal in napovedal, da bo hrvaška vlada sprožila pravne in politične mehanizme, da bi zavrnila navedbe iz današnje sodbe. Pojasnil je, da obstajajo elementi za revizijo postopka ter sprožitev tega vprašanja v Varnostnem svetu ZN, ki je ustanovil haaško sodišče.
V odgovoru na novinarsko vprašanje je ocenil, da sodba ne bo imela velikega vpliva na odnose med Hrvaško in BiH, ki sta, kot je dejal, prijateljski državi. Hrvatom v BiH je sporočil, da bo hrvaška vlada podpirala njihov obstoj v tej državi, vladi v Sarajevu pa, da bo Hrvaška ostala največja podpornica evropske poti BiH.
Tudi hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić je napovedala, da se bo nujno vrnila v Zagreb z vrha EU-Afrika, ki poteka v Slonokoščeni obali.
V hrvaškem saboru so začasno prekinili zasedanje in se tako sprli, da so morali posredovati varnostniki. Predsednik Gordan Jandroković je povedal, da zavrača ocene o vlogi Hrvaške v BiH, ki jih je bilo slišati v Haagu. Novinarjem je povedal, da "vse danes slišano ne ustreza resnici, ker so Hrvati bili žrtve dogodkov v BiH". Poudaril je, da je nad ravnanjem Praljaka šokiran.
Da sodba ne govori o pravem značaju dogodkov v BiH, temveč o značaju bivših hrvaških vlad, ki "niso storile tistega, kar je bilo treba storiti", meni predsednik opozicijske stranke Most neodvisnih list in bivši predsednik sabora Božo Petrov. Spomnil je, da se je samo bivši Mostov minister za pravosodje Ante Šprlje prizadeval za pomoč obtoženim Hrvatom iz BiH.
Poslanka stranke Glas in nekdanja hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je dejala, da je današnja sodba šesterici Hrvatov iz BiH samo "epilog slabe in zgrešene politike Hrvaške iz 90 let". Dodala je še, da je nerazumljivo, kako je Praljak lahko imel stekleničko s strupom v haaškem priporu.
