Merklova bi o evropskih obveznicah govorila po koncu krize

Španski socialisti so kot zadnji v nizu petih državnih vodstev v območju 17 držav z evrom klonili pod pritiski zaradi krize. Portugalska, Italija in Grčija so to že izkusile, podporo pa je izgubil tudi slovaški vladni kabinet, tako bodo Slovaki marca izbirali novo vlado. Evropskemu sistemu po mnenju poznavalcev manjka varnostni mehanizem, stanje pa zelo ogroža trg državnih obveznic.

Kot rizični nakup so na borznih trgih označili nakup španskih, italijanskih, francoskih in belgijskih državnih obveznic, ki se ne morejo meriti z zanesljivimi nemškimi obveznicami, evropske delnice FTEU3 pa so po opozorilu bonitetne hiše Moody Franciji, da dosega nevarno raven kreditiranja, padle za tri odstotke.

Rehn: Kriza prizadela samo srce Evrope

Evropski komisar za gospodarske in monetarne zadeve Olli Rehn poudarja, da je kriza prizadela samo srce evroobmočja. V bran se je postavil evropski politiki zategovanja pasu, ki po mnenju kritikov duši gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest.

"Nemogoče je graditi strategijo gospodarske rasti s kopičenjem novih dolgov, medtem ko je zmožnost poplačila sedanjih dolgov postavljena pod vprašaj s strani samih trgov," poudarja Rehn in dodaja, da je tuje investitorje nemogoče prisiliti, da bi posojali nov denar, če ne verjamejo več v sam sistem.

Uvedba skupnih evropskih obveznic, ki jo številni vidijo kot rešitev evropske dolžniške krize, se lahko zgodi le pod pogojem strožjega nadzora nad proračunskimi politikami držav z evrom, pravi Rehn. "Zame je jasno, da bi kakršna koli oblika skupnih evropskih obveznic morala iti vzporedno, z roko v roki, z občutno okrepljenim fiskalnim nadzorom in koordinacijo politik," je poudaril komisar.

Evropa z zeleno knjigo le hitreje iz krize?

Evropska komisija bo v sredo v Bruslju predstavila nov sveženj predlogov za premagovanje krize v območju evra in spodbujanje rasti. Temeljni gradniki tega svežnja so prav predlogi o možnostih za uvedbo skupnih evropskih obveznic in za krepitev evropskega nadzora nad proračuni članic Evropske unije.

Komisija bo tako predlagala krepitev evropskega nadzora nad proračuni članic Unije. Za to so se oktobra zavzeli voditelji članic Unije in Komisija bo v sredo pripravila pravno podlago za uresničitev političnih zavez. Predvidena je večja vloga Evropske komisije pri nadzoru nacionalnih proračunov, tako da bi lahko Komisija v prihodnje podala mnenje o osnutku nacionalnega proračuna in celo pozvala k dopolnilom k predlogu proračuna.

O evropskih obveznicah bo Komisija v sredo le sprožila razpravo z objavo zelene knjige. Zelena knjiga je dokument, katerega namen je spodbuditi razpravo o določeni evropski temi. Glede na ugotovitve v razpravi mu lahko sledi bela knjiga – dokument zakonodajnih predlogov.

Deljena mnenja glede evropskih obveznic

Skupnim evropskim obveznicam močno nasprotuje Nemčija. Nemška kanclerka Angela Merkel je tako danes na isti konferenci poudarila, da skupne evropske obveznice niso dolgoročna rešitev za dolžniško krizo in da je za razpravo o njih prezgodaj. "Če moramo imeti razpravo o evropskih obveznicah, jo je bolj primerno imeti po koncu krize," je menila Merklova, saj po njenem mnenju evropske obveznice ne predstavljajo rešitve za krizo.

Evropa bi namesto tega morala nasloviti pomanjkljivosti obstoječe strukture območja z evrom, s čimer se je Merklova znova izrekla za hitro spremembo evropskih pogodb, s katerimi bi lahko kaznovali članice, ki se ne bi držale pravil. Glede hitrih rešitev za evropsko dolžniško krizo pa je znova izpostavila stališče, da takšne rešitve ne obstajajo.

Grški premier Lucas Papademos na drugi strani poudarja, da so skupne evropske obveznice poroštvo za izhod iz krize in bi lahko omilile negativne učinke finančne krize v Evropi. Papademos poudarja, da morajo vse tri stranke, ki sestavljajo njegovo vlado narodne enotnosti, podati pisno garancijo grškim investitorjem, z zavezo, da bodo uresničevali varčevalne ukrepe in uresničili vse pogoje za pridobitev naslednjega obroka mednarodne denarne pomoči, pa bi si pridobili tudi zaupanje širše mednarodne javnosti. Papademos se bo po pričakovanjih sestal z direktorjem Evropske centralne banke Mariom Draghijem.