Tujina

Dogovor o globalnem segrevanju

Montreal, 10. 12. 2005 13.48 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
STA/Reuters
Komentarji
0

Na okoljski konferenci v Montrealu so se dogovorili o začetku svetovnega dialoga o boju proti segrevanju ozračja.

Danes končana dvotedenska konferenca v Motrealu je največje zasedanje, posvečeno boju proti podnebnim spremembam, po letu 1997, ko so v japonskem Kjotu dosegli dogovor o protokolu, ki nosi ime mesta, kjer je bil izpogajan.
Danes končana dvotedenska konferenca v Motrealu je največje zasedanje, posvečeno boju proti podnebnim spremembam, po letu 1997, ko so v japonskem Kjotu dosegli dogovor o protokolu, ki nosi ime mesta, kjer je bil izpogajan. FOTO: Reuters

Okoljska konferenca v Montrealu se ni končala neuspešno, kot so mnogi pričakovali. Pogajalci so namreč dosegli dogovor o nadaljnjih pogovorih za nadgradnjo kjotskega protokola po letu 2012, ko se obstoječi sporazum izteče. S tem želijo še okrepiti boj proti globalnemu segrevanju ozračja. Združene države naj v pogajanjih ne bi sodelovale.

Slovenski minister za okolje in prostor Janez Podobnik je opozoril na rastočo intenzivnost skrajnih vremenskih pojavov in pozval k čimprejšnjemu dogovoru o skupnih ukrepih.

Okoljski ministri iz 189 držav, med katerimi je tudi slovenski Janez Potočnik, so se dogovorili tudi o začetku svetovnega dialoga o načinih za boj proti onesnaženju, vendar pa njihovega trajanja niso omejili. Združene države naj bi v teh pogajanjih sodelovale.

Kjotski protokol države, ki so ga ratificirale, zavezuje k zmanjšanju misij toplogrednih plinov. V veljavo je stopil februarja letos, potem ko ga je ratificirala Rusija. Združene države Amerike temu še vedno nasprotujejo.

Toplogredni plini uničujejo ozonski plašč
Toplogredni plini uničujejo ozonski plašč FOTO: Reuters

Razprava trajala pozno v noč

Pred šestdesetimi leti je Winston Churchill pred ameriškim kongresom dejal, da Združene države vedno storijo to, kar je prav, a šele potem, ko izčrpajo vse druge možnosti. Evropski komisar za okolje Stavros Dimas

Pogajanja na konferenci o podnebnih spremembah so se zavlekla pozno v noč. Dogovor naj bi najbolj oteževali ameriški pogajalci, ki so celo zapustili prizorišče. Kasneje pa so si premislili in pokazali pripravljenost na pogajanja o nadgradnji kjotskega protokola, a le če ta ne bi bil zavezujoč.

Rusija, ki je bila prav tako težak pogajalec, pa je predlagala, da bi se k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov morale zavezati tudi manj razvite države. Kjotski protokol namreč trenutno obvezuje le industrijsko razvitejše države. Veliki onesnaževalki Indija in Kitajska sta tako izvzeti.

Bill Clinton prispeval k preobratu?

Nekdanji ameriški predsednik je bil največja zvezda konference
Nekdanji ameriški predsednik je bil največja zvezda konference FOTO: Reuters
Brez ZDA ukrepi za zmanjšanje svetovnih temperatur ne bodo uspešni, ker ZDA v ozračje spustijo največ toplogrednih plinov. Svetovno ozračje se je sicer v zadnjih 100 letih segrelo za 0,7 stopinje Celzija in večina znanstvenikov se strinja, da so k temu prispevali tudi izpusti toplogrednih plinov.

Na konferenci je v petek zasijal nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, ki je leta 1997 podpisal kjotski protokol, vendar si ga ni upal poslati na ratifikacijo v senat, ker zanesljivo ne bi bil potrjen. Zbrane je pozval, naj manj časa namenijo prepirom okrog natančno določenih ciljev glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in naj več časa porabijo za razvoj in uporabo novih, okolju prijaznejših tehnologij.

Glede trditev administracijeameriškega predsednika Georgea Busha, da kjotski protokol škodi ameriškemu gospodarstvu, je Clinton ob gromkem aplavzu dejal, da to sploh ni res, ampak je res prav nasprotno. Dodal je še, da se ne smemo igrati s prihodnostjo otrok in da bi morale ZDA podoben preventivni pristop kot do terorizma sprejeti tudi do segrevanja ozračja.

  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou