Cameron: Ali nam navsezadnje ni bolje zunaj območja evra?

Voditelji držav in vlad EU niso uspeli doseči dogovora o prenovi pogodbe na ravni sedemindvajseterice. Fiskalni pakt bo torej postal medvladni sporazum 17 članic območja evra in devetih držav, ki niso članice območja evra. Široka podpora fiskalnemu paktu je močan signal trdnosti pakta, je po koncu vrha EU poudaril predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Prvi mož Evropske komisije Jose Manuel Barroso je medtem rezultat označil kot impresiven in kot zelo močno pravno zavezo.

Evropski voditelji so potrdili izjavo območja evra o fiskalnem paktu za krepitev proračunske discipline ter o kratkoročnih ukrepih za pomiritev finančnih trgov. Možnost pristopa k meddržavnemu sporazumu, ki naj bi formaliziral pakt, je nakazalo devet članic, ki evra še niso prevzele.

Možnost priključitve sporazumu so tako nakazale Švedska, Danska, Poljska, Češka, Madžarska, Litva, Latvija, Romunija in Bolgarija, vendar pa se bodo morale Danska, Švedska in Madžarska posvetovati z nacionalnimi parlamenti.

Tako Barroso kot Van Rompuy sta sicer priznala, da sprejeta pravna oblika – meddržavni sporazum med članicami območja evra, odprt tudi za druge države EU – ni bil njuna preferenca. Oba sta se namreč zavzemala za spremembo pogodbe EU oziroma celo za ukrepanje v okviru obstoječega pravnega reda, a ker soglasje zaradi nesprejemljivih zahtev Velike Britanije ni bilo mogoče, so se voditelji odločili za alternativo.

Da bi imel sporazum čim večjo verodostojnost in trdnost, se je skušalo vanj privabiti čim več držav. Obenem je cilj, da se sporazum, kolikor se da, kmalu vključi v pravni red EU. Barroso je prepričan, da je tokratni vrh EU dokaz, da voditelji evro vidijo kot skupno evropsko dobrino in kot nepovraten projekt, za njegov obstoj pa so pripravljeni storiti vse, kar je mogoče.

Po besedah neimenovanega vira želijo članice EU, ki evra še niso prevzele, jasna zagotovila, da bodo strožja pravila veljala le za članice evrske skupine, medtem ko naj bi za ostale veljala drugačna orodja t. i. konvergence k območju skupne valute.

Dogovor brez Velike Britanije

Velika Britanija je na vrhu kot edina članica zavrnila sodelovanje v fiskalnem paktu za rešitev evra. "Seveda to predstavlja spremembo v našem odnosu do Evrope," je priznal britanski premier David Cameron, ki pa vseeno meni, da London ne bo izgubil vpliva v EU. "Evropa ima več prostorov. Mislim, da moramo Britanci dati vedeti Evropi, da si želimo prožnosti," je dejal. "Bistvo našega odnosa ostaja – skupni trg, trgovina, vlaganja, rast, delovna mesta, to ostaja, kot je bilo," je dodal in se vprašal: "Ali nam navsezadnje ni bolje zunaj območja evra?"

Nemška kanclerka Angela Merkel je opozorila, da se morajo tudi v Londonu zavedati, da so v istem čolnu in da je stabilen evro koristen tudi zanje. Odločitev Velike Britanije, da v fiskalnem paktu ne bo sodelovala, pa po njenem mnenju ne spreminja veljavnosti odločitev. "Britanci že zdaj niso v območju evra in v tem pogledu smo na takšne stvari navajeni," je dejala. "Počasi gradimo novo osnovo za zaupanje," je v zvezi s sklepi vrha poudarila kanclerka in dodala: "Dosegli smo, kar menimo, da je pomembno in pravilno za evro." Merklova pričakuje, da se bodo razmere na finančnih trgih zdaj umirile, ob tem pa opozarja, da imajo članice območja evra pred seboj še dolgo pot.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je vrh zapustil nekoliko pred koncem, pred odhodom pa ni skrival razočaranja nad ravnanjem britanskega premierja Camerona. Njegova prizadevanja, da zaustavi prizadevanja EU za obrzdanje moči londonskega Cityja, so nesprejemljiva, je izjavil.

Da je Cameron ubral napačno pot, je prepričan tudi avstrijski kancler Werner Faymann. "To ni bila ravno učna ura ekipnega duha v EU," je dejal.

Italijanski premier Mario Monti pa meni, da se je Velika Britanija osamila. "Cameronove zahteve so bile nesprejemljive," je dejal. "To bo vplivalo na britanski vpliv, kar mi ni všeč, saj je dobro imeti protiutež državam, kot je Francija," je dodal.

"Cameron je izdal resnične britanske interese"

Pričakovano pa so Cameronovo ravnanje pozdravili v evroskeptičnem delu njegove konservativne stranke. "Naredil je, kar je moral narediti," je dejal poslanec John Redwood in dodal, da je razočaran, ker so evropski voditelji zavrnili "velikodušno" Cameronovo ponudbo.

Po drugi strani pa se številni na Otoku zdaj bojijo, da bo država ob vpliv v EU. Tako je komentator revije Economist opozoril, da bi se utegnile v prihodnje transakcije v evrih iz Cityja preseliti v Frankfurt, poleg tega ocenjuje, da bodo Britanci poslej v slabšem položaju za odbijanje evropskih direktiv, ki želijo omejiti moč londonskega finančnega središča.

Obžalovanje izražajo tudi v Cameronovi koalicijski partnerici, liberalnih demokratih, ki veljajo za precej naklonjene EU. Namestnik britanskega premierja, vodja liberalnih demokratov Nick Clegg, je izrazil "obžalovanje", čeprav je tudi on mnenja, da so bile britanske zahteve na vrhu "zmerne in razumne".

Poslanec liberalnih demokratov v Evropskem parlamentu Chris Davies pa je premierja obtožil izdaje. "S tem, ko je želel zaščititi bančnike, je izdal resnične britanske interese in dejansko ni storil ničesar, da bi Cityju pomagal," je dejal.

Kritični so tudi opozicijski laburisti. "Cameron bi moral iskati zavezništva. Šel je na vrh brez njih in rezultat je, da smo ob vpliv," je dejal njihov vodja Ed Miliband.

Merklova: Fiskalna unija bo unija stabilnosti

Sarkozy je izdal še en del dogovora voditeljev. Z začasnim skladom za zaščito evra (EFSF) in stalnim mehanizmom za stabilnost evra naj bi tako upravljala ECB, kar naj bi po prepričanju francoskega predsednika mehanizmoma podelilo dodatno verodostojnost.

Merklova je dogovor opisala kot zelo dober rezultat, saj se Evropa uči iz preteklih napak. "Vzpostavili bomo fiskalno unijo, ki bo obenem unija stabilnosti," je prepričana.

Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je pozdravil odločitve evropskih voditeljev "kot zelo dober izid" za članice območja evra.

Predsednik edine neposredno izvoljene institucije EU Jerzy Buzek je danes v nastopu pred voditelji poudaril, da močno verjame, da bi bilo treba vse rešitve iskati v okviru pravnega reda EU, bodisi sedaj bodisi v bližnji prihodnosti. V parlamentu so tudi proti ustvarjanju delitev med članicami, ki jih meddržavni sporazum ustvarja. "Ne moremo pristati, da nas ena ali dve članici, ki dvomita v nadaljnjo integracijo, potiskata v stalne delitve," je dejal. Temu se je po njegovem prepričanju moč izogniti tudi v okviru obstoječe pogodbe skozi mehanizem okrepljenega sodelovanja znotraj območja evra, ki pa je odprto za vse članice.

Na dogovor se je odzvala tudi Kitajska. Kitajski minister za zunanje zadeve upa, da dogovor pomeni večjo disciplino in stabilnost za trge.

Pahor: Brez evra ni EU

Slovenija potrebuje članstvo v fiskalni uniji, zato je izjemno pomemben minimalni nacionalni konsenz za to, da bo storila vse, da bo v fiskalni uniji, ki se oblikuje, je poudaril premier Borut Pahor. Premier je sicer svoj vtis s pogajanj v Bruslju strnil v tri ugotovitve: "Brez evra ni EU. Evro potrebuje fiskalno unijo in Slovenija potrebuje članstvo v tej fiskalni uniji, če hoče napredovati."

Zato je po njegovih besedah izjemno pomembno, da se v slovenski politiki – kot pred dobrimi 20 leti ob demokratičnih spremembah in osamosvojitvi – doseže nacionalno soglasje glede cilja, da se Slovenija v naslednjih mesecih, letu ali dveh umesti v fiskalno unijo.

Pahor se je odločil, da v prihodnjem tednu skliče predsednike vseh parlamentarnih strank, ki so bile izvoljene na predčasnih volitvah v državni zbor, da bi se skupaj pogovorili o tem, kako se pripraviti na izzive, ki nas čakajo v prihodnjem letu. To bo po njegovem mnenju zagotovo prelomno tako za evro kot za EU.

"Mislim, da bi bilo za Slovenijo izjemnega pomena, če bi se uspele parlamentarne stranke, ne glede na to, ali bodo pristale ob koncu pogajanj z mandatarjem v opoziciji ali koaliciji, dogovoriti, da je minimalni nacionalni konsenz Slovenije, da bo storila vse potrebno za to, da pristanemo na koncu sprememb, ki se obetajo, v fiskalni uniji, torej v skupini tistih držav evroobmočja ali znotraj držav evroobmočja, ki bodo v fiskalni uniji," je dejal.

Poudaril je še, da je ta hip nujno razmišljati o intervencijskem zakonu, kar je predvsem vloga bodočega mandatarja, pri čemer pa bi mu morali vsi pomagati. To je nujno, da Slovenija ohrani sloves države z razmeroma sprejemljivim proračunskim primanjkljajem in brez težav z dolgovi. Ob tem pa je po Pahorjevih besedah treba sprejeti tudi zakon o javnih financah, v katerem je zapisano zlato pravilo, ki določa omejitve, potrebne za zagotavljanje uravnoteženega proračuna.

Evropske banke pozdravljajo dogovor na vrhu EU

Direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde je danes pozdravila odločitve, sprejete na vrhu EU, ki bodo po njeni oceni pomagale pri soočanju s krizo v območju evra ter prispevale h globalnemu ekonomskemu okrevanju.

Lagardova je v sporočilu za javnost posebej izpostavila napredek na treh kritičnih področjih, in sicer dogovor za okrepitev finančne discipline ter za boljše usklajevanje politik v območju evra, odločitev za pospešeno uveljavitev evropskega mehanizma za stabilnost (ESM) ter odločitev članic Unije, da bodo IMF zagotovile dodatna sredstva v višini do 200 milijard evrov.

Omenjena sredstva bodo, je poudarila direktorica IMF, pomagala okrepiti skladovo sposobnost za izvajanje nalog v podporo članicam.

Zveza evropskih bank (EBF) pozdravlja dogovor, ki so ga ponoči sklenili na vrhu EU. Verjame, da bo vodil h konkretnim ukrepom, ki bodo pomagali povrniti zaupanje na trge, so danes sporočili iz EBF. Zveza se je odzvala tudi na nove ocene o potrebni dokapitalizaciji bank.

"Verjamemo, da bo dogovor vodil h konkretnim ukrepom, ki bodo pomagali obnoviti stopnjo zaupanja na trgih," je v sporočilu zapisal vodja EBF Guido Ravoet.

Dogovor o fiskalnem paktu je nujen za izboljšanje stanje v območju evra, meni EBF, ki tudi pozdravlja ukrepe, ki so jih države v težavah že sprejele.

V luči sodelovanja zasebnega sektorja je odločitev, da je rešitev glede dolga Grčije "edinstvena in izjemna", ključna za vzpostavitev zaupanja na trgih, dodaja EBF.

Preberite še: Ali bo bonitetna hiša Fitch Sloveniji znižala oceno?

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!