FOTO: Dogajanje v Mjanmaru 'šolski primer etničnega čiščenja'. Podporniki vlade širijo lažne fotografije

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Zeid al Husein je na zasedanju Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi dejal, da želijo mjanmarske oblasti očitno iz države spoditi vse pripadnike manjšine Rohingja. "Trenutne situacije še ne moremo v celoti oceniti, vendar so razmere videti kot šolski primer etničnega čiščenja," je opozoril.

Dejal je, da je bil osupel, ko je slišal, da so mjanmarske oblasti začele polagati mine na meji z Bangladešem in beguncem dovolijo vrnitev samo, če lahko dokažejo državljanstvo, ki pa ga večina pripadnikov ljudstva nima. Po njegovih besedah gre za ciničen ukrep, s katerim želijo preseliti veliko število ljudi brez možnosti vrnitve.

"Prejeli smo številna poročila in satelitske posnetke, kako varnostne sile in lokalne milice požigajo vasi manjšine Rohingja, ter pričanja o zunanjsodnih pobojih, vključno s streljanjem na bežeče civiliste," je dejal Zeid.

Po njegovih navedbah so mjanmarske oblasti že pred tokratnim izbruhom nasilja zagrešile številne kršitve nad pripadniki ljudstva, ki bi lahko predstavljale zločine proti človečnosti. Ob tem je mjanmarsko vlado pozval, naj ustavi kruto vojaško operacijo proti preganjanemu ljudstvu.

Lažne fotografije, s katerimi podporniki vlade želijo prepričati javnost, da muslimani sami požigajo lastne domove

Medtem ko je voditeljica Mjanmara Aung San Su Či v svojem prvem odzivu glede krize v zvezni državi Rakhine dejala, da napetosti stopnjujejo lažne informacije, ki gredo v korist teroristov, pa lažne novice širijo tudi podporniki vlade.

Novinarji Associated Press (AP) so namreč raziskali ozadje fotografij, ki krožijo po družbenih omrežjih. Na njih ljudje, oblečeni kot muslimani, požigajo hiše. Fotografije naj bi posnel Maung Maung Htwe, pripadnik budistov iz Rakhine, potrjevale pa naj bi navedbe oblasti, da muslimani sami požigajo lastne vasi. 

Toda, novinarji AP so odkrili, da na fotografijah niso pripadniki muslimanske manjšine Rohignja, pač pa gre za pripadnike hindujcev indijskih korenin, ki so oblečeni v 'muslimanska' oblačila.  

Poziv Dalajlame k mirni rešitvi krize z ljudstvom Rohingja

Tibetanski verski voditelj dalajlama je pozval mjanmarsko voditeljico Aung San Su Či k mirni rešitvi krize v mjanmarski zvezni državi Rakhine. Ob tem je izrazil zaskrbljenost spričo nasilja, zaradi katerega je v sosednji Bangladeš zbežalo že okoli 300.000 pripadnikov muslimanske manjšine Rohingja.

Nobelov nagrajenec za mir je v pismu mjanmarsko voditeljico, prav tako Nobelovo nagrajenko, pozval, naj vzpostavi stik z vsemi deli družbe za rešitev krize. "Vprašanja, ki jih dobivam, nakazujejo, da se mnogi ljudje težko sprijaznijo s tem, kar se dogaja z muslimani v Mjanmaru, ki velja za budistično državo," je zapisal vrhovni vodja tibetanskih budistov.

Dalajlama je zadnji v vrsti Nobelovih nagrajencev, ki so se oglasili v zvezi z nasiljem v Rakhinu, v katerem je bilo po podatkih posebnega poročevalca ZN za človekove pravice v Mjanmaru ubitih več kot 1000 ljudi, večino pripadnikov ljudstva Rohingya.

Nobelova nagrajenca nadškof Desmond Tutu in Malala Jusafzaj sta prav tako pozvala Aung San Su Či, naj posreduje za ustavitev nasilja. "Če je politična cena vašega vzpona na najvišji položaj v Mjanmaru vaš molk, je cena vsekakor previsoka," je mjanmarski voditeljici sporočil Tutu.

Spopadi v nemirni mjanmarski pokrajini Rakhine so izbruhnili 25. avgusta, ko je več sto pripadnikov uporniške skupine Arsa napadlo policijske nadzorne točke. Nasilje v Mjanmaru je prvič izbruhnilo že leta 2012.

Več deset tisoč ljudi, ki bežijo pred požigi vasi, vojsko in tolpami, naj bi bilo razseljenih tudi znotraj Mjanmara. Pripadnikom Rohingje primanjkuje hrane, vode, zdravstvene oskrbe, ostali pa so tudi brez strehe nad glavo. Zaradi nasilja je razseljenih tudi okoli 27.000 hindujcev in budistov.