Svetovno ozračje je na poti, da se njegova temperatura do konca stoletja dvigne za štiri stopinje Celzija, posledično sledijo ekstremni vremenski pojavi, zmanjšanje proizvodnje hrane, izguba ekosistemov in življenjsko ogrožajoč dvig morske gladine, kaže najnovejše poročilo Svetovne banke (World Bank).
V poročilu ''Ugasnite vročino: Zakaj se moramo izogniti svetu, toplejšemu za štiri stopinje Celzija?'' znova opozarjajo, da bi dvig temperatur najhuje prizadel najrevnejše države. Svetovna banka poudarja, da je treba uvesti ekološko pridelavo in okolju prijazen razvoj tehnologij. ''Za štiri stopinje Celzija toplejšemu svetu se lahko in moramo izogniti, segrevanje moramo ohraniti pod dvema stopinjama,'' je poudaril predsednik Svetovne banke Jim Yong Kim. ''Izostanek akcije v boju proti podnebnim spremembam grozi, da bi otrokom pustili popolnoma drugačen svet, kakršen je danes,'' je dodal.
A v poročilu še svarijo, da tudi če izpolnimo vse obljube o zmanjšanju toplogrednih plinov, še vedno obstaja 20 odstotkov možnosti, da se dvig temperatur za štiri stopinje vseeno zgodi.
Dvig morske gladine, propad koralnih grebenov in vročinski ekstremi
V poročilu so strokovnjaki zapisali, da se v zadnjih dveh desetletjih gladina morja dviguje hitreje kot prej, kar je na mnogih tropskih območjih že mogoče videti. Dvig gladine je mogoče pripisati taljenju ledu na obeh polih, so zapisali in dodali, da obstajajo znaki, da se je v zadnjih 225 letih največje taljenje ledu zgodilo v zadnjem desetletju.
Na dvig temperature morja so zelo občutljivi tudi koralni grebeni. V poročilu tako svarijo, da bi lahko po letu 2030, ko naj bi bila temperatura morja po predvidevanjih višja za 1,4 stopinje, koralni grebeni preprosto nehali rasti. To bi pomenilo, da bi morja postala bolj kisla, saj bi se koncentracija CO2 povečala. Dvig temperature za 2,4 stopinje bi lahko pomenilo, da bi začeli grebeni propadati. In vpliv na ljudi? Predvsem bi to vplivalo na vse tiste, ki so zaradi grebenov odvisni od hrane in turizma.
Svet bi se zaradi dviga temperatur srečeval z neenakomerno porazdelitvijo vročinskih valov. Povprečne poletne temperature bi se v subtropskem območju Sredozemlja, severne Afrike, Bližnjega vzhoda in osrednjega dela ZDA lahko dvignile za več kot šest stopinj. Temperatura najtoplejšega julija v letih od 2080 do 2100 v Sredozemlju bi bila blizu 35 stopinj Celzija, kar je za devet stopinj več, kot je povprečna temperatura sedaj.
Manj hrane in vode
Poročilo Svetovne banke kaže, da bi bilo do leta 2100 zaradi suše prizadetih že 44 odstotkov obdelovalnih površin. V naslednjih 30 do 90 letih bi bile najbolj prizadete južna Afrika, ZDA, južna Evropa in severovzhodna Azija. Na enakih območjih bi se seveda srečevali tudi s hudim pomanjkanjem vode, še posebej sta ranljivi reki Nil in Ganges, so zapisali strokovnjaki, ki so za Svetovno banko pripravljali poročilo o podnebnih spremembah.
KOMENTARJI (98)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.