Do leta 2050 bo na svetu že 9 milijard ljudi: za to bi potrebovali tri planete!

Ko boste danes, na svetovni dan okolja, sedli h kosilu ali večerji, pomislite na to, da gre v nič tretjina vse hrane, ki jo letno proizvedejo po celem svetu. Gre za 300 milijonov ton odpadne hrane letno, ki svetovno ekonomijo vsako leto stane bilijon evrov.

Ne govorimo o pokvarjeni hrani, temveč hrani v popolnoma dobrem stanju, primerni za zaužitje. Z njo bi lahko nahranili več kot 800 milijonov ljudi na svetu, je ob svetovnem dnevu okolja izpostavil Okoljski program Združenih narodov (UNEP).

Razveseljivo je sicer, da se količina odpadne hrane v Sloveniji manjša. V letu 2013 je prebivalec Slovenije proizvedel povprečno 72 kilogramov odpadne hrane oz. 63,5 odstotka manj kot v letu 2008, so poudarili na statističnem uradu.

Pridelava hrane vpliva na krčenje gozdov, izumiranje živali, zmanjševanje zaloge vode

Naš odnos do okolja se kaže tudi pri hrani, in to od proizvodnje hrane do naše končne porabe. Ko obedujemo, redko pomislimo na vse razsežnosti tega početja in na kaj vse vpliva vsaka žlica, ki jo nesemo v usta. Najbrž pri razvajanju svojih brbončic ne pomislimo, da pridelava hrane predstavlja kar 80-odstotni delež razloga krčenja gozdov.

Pridelava hrane je tudi največji razlog za izumiranje živalskih vrst. Odgovorna je za 70 odstotkov porabe sveže vode. Za goveji hamburger na vašem krožniku je bilo porabljenih neverjetnih 2400 litrov vode. Želite zraven še krompirček? Prištejte še 100 litrov vode. Pesticidov in nerazgradljive embalaže sploh ne omenjamo.

To je samo vrh ledene gore vsega, kar potrošimo, in kaže, kakšen okoljski odtis pušča naša ekonomija.

Človeštvo bo leta 2030 potrebovalo dve Zemlji

Pretresljivo je, da je globalna potrošnja že presegla oskrbovalno zmogljivost Zemlje. Če se bo trenutni trend rasti populacije in potrošnje nadaljeval, bo človeštvo potrebovalo dve Zemlji, da bi se lahko leta 2030 še lahko preživljalo. Ob ohranitvi sedanje potrošnje in proizvodnih vzorcev pa bi ob predvideni rasti prebivalstva leta 2050 potrebovali že tri planete, da bi vzdrževali naš sedanji življenjski slog, opozarjajo strokovnjaki.

Trend rasti populacije kaže, da bo svetovno prebivalstvo do leta 2050 doseglo 9 milijard, zaradi česar se bodo potrebe po že tako vedno bolj izčrpanih in osiromašenih virih le še bolj stopnjevale. To pa bo vodilo v večje onesnaževanje, konflikte zaradi omejenih naravnih virov, neželene posledice zaradi toplogrednih plinov vse bolj segrete atmosfere, vse skupaj pa lahko bistveno zniža tudi svetovni BDP. Že zdaj se v novicah vsakodnevno pojavljajo rekordne suše, poplave, visoke stopnje onesnaženosti zraka ter izumrtje živalskih vrst.

Na Zemlji ne moremo več živeti, kakor smo vajeni, saj ta preprosto ne more več prenesti našega življenjskega stila 21. stoletja. Kaj šele, da bi milijardo ljudi reševala iz revščine in namestila ter zadovoljila potrebe novih 3 milijonov potrošnikov srednjega razreda.

Naša edina izbira je, da spremenimo vzorce proizvodnje, porabe in našega vedenja. Z manj moramo storiti več. Preiti bi morali v zeleno ekonomijo, opozarja Okoljski program Združenih narodov (UNEP). Ta se zgleduje po naravnih procesih, ki koncepta "odpadka" ne poznajo. Vse je le hrana za drug organizem.

Dan, ko naj bi vsak napravil nekaj dobrega za okolje

Svetovni dan okolja je glavna pobuda ZN za krepitev osveščenosti in dejavnosti za varovanje okolja po vsem svetu. Obeležujemo ga v več kot 100 državah sveta, velja pa za dan, ko naj bi vsak posameznik napravil nekaj dobrega za okolje. "Čeprav se zdijo individualne odločitve majhne glede na globalne nevarnosti in trende, so mogoče velikanske spremembe, ko milijarde ljudi združijo moči v skupnem cilju," je poudaril generalni sekretar ZN Ban Ki Moon.

Letošnji dan varstva okolja močno nagovarja posameznika: spodbuja ga k odgovornosti pri skrbi za naš planet in želi okrepiti njegovo zavedanje o tem, so sporočili iz državnega statističnega urada.

Poteka pod sloganom: Sedem milijard sanj. En planet. Trošimo odgovorno.

Manjšanje zalog vode, naraščanje rabe energije, povečevanje emisij

V Sloveniji smo imeli v letu 2011 11.280 kubičnih metrov razpoložljivih sladkovodnih virov na prebivalca, vendar je bila ta količina za 35 odstotkov manjša kot v letu prej. Kazalnik vodne produktivnosti, ki predstavlja razmerje med bruto domačim proizvodom in količino vode, dobavljene iz javnega vodovoda, kaže, da je ta leta 2013 znašal 145 evrov na kubični meter, kar je tri odstotke manj kot v prejšnjem letu, so navedli v statističnem uradu.

Kar se tiče rabe energije, ta na svetovni ravni narašča, najhitreje v prometu. Končna poraba energije v Sloveniji je medtem po letu 2008 začela upadati in je po zadnjih dosegljivih podatkih leta 2013 znašala 2,4 tone ekvivalenta nafte na prebivalca, kar pomeni 11-odstotni upad glede na leto 2008. Delež obnovljivih virov v končni porabi energije se medtem v zadnjih letih enakomerno povečuje in je leta 2013 znašal 13,7 odstotka.

S kazalnikom emisijska produktivnost statistiki prikazujejo razmerje med bruto domačim proizvodom in izpusti toplogrednih plinov brez odbitkov. Emisijska produktivnost se je pri nas z leti povečevala in je leta 2012 dosegla vrednost 1,27 evra na kilogram ekvivalenta ogljikovega dioksida.

Slovenski nevladniki: nevzdržno stanje financiranja

Ob svetovnem dnevu okolja organizacije članice mreže nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo opozarjajo na nevzdržno stanje financiranja okoljskih nevladnih organizacij v Sloveniji. Delovanje okoljskih nevladnih organizacij je po njihovem mnenju v Sloveniji resno ogroženo.

Članice mreže so danes zatemnile spletne strani in druge komunikacijske kanale ter ugasnile telefone z namenom opozarjanja na neugodno finančno sliko državnega proračunskega sofinanciranja okoljskih nevladnih organizacij. Delovanje okoljskih nevladnih organizacij je po njihovem mnenju v Sloveniji resno ogroženo. "Okolje nima svojega glasu. Okoljske NVO so edini zagovornik, ki izvaja tako nadzorno, kot varovalno funkcijo. Da lahko v morju drugih interesov in apetitov zaščitimo javni interes na področju okolja, morajo obstajati strokovne, neodvisne in kredibilne organizacije," so zapisali v sporočilu za javnost.

Okoljske nevladne organizacije od Ministrstva za okolje in prostor dobijo le 0,07 odstotka vseh državnih sredstev, namenjenih NVO v Sloveniji. Poleg tega je zaznan negativen trend državnega proračunskega financiranja, saj je bil leta 2005 ta odstotek 0,4 %, leta 2009 0,2 %, leta 2013 pa 0,07 %.

"Kljub pomembni vlogi, veliki podpori in zaupanju javnosti, ministrstvo za okolje in prostor ne skrbi za podporo okoljskim nevladnim organizacijam. Zaradi neustreznih pogojev delovanja se te organizacije vsak dan bolj borimo za obstanek," so izpostavili.

S svojimi navadami soustvarjamo svoje okolje

Ena izmed navad, ki jih bomo morali spremeniti, je tudi opustitev avtomobilskega prevoza, kadar je to le možno. Društvi Focus in Ljubljanska kolesarska mreža sta svetovni dan okolja obeležili s kolesarsko akcijo v okviru projekta Ne izgubljaj časa v avtu. Njen namen je bil opozoriti na prednosti, ki jih tako za posameznika kot za mesto prinaša izbor kolesa za transport po mestu. Delež kolesarskega prometa v mestih sicer narašča, a je delež avtomobilskega še vedno previsok.

Društvi poudarjata, da smo mi sami tisti, ki s svojimi mobilnimi navadami soustvarjamo okolje, v katerem živimo. "Nihče si ne želi živeti obdan z asfaltom in pločevino, dihati onesnaženega zraka, prenašati hrupa in stresa prometnih zastojev. Na videz nepomembna odločitev, kako se bomo peljali do službe, ima v resnici zelo veliko težo," je povedala Katarina Otrin iz društva Focus.