Na svetovnem spletu se je v nedeljo pojavilo okoli 90.000 večinoma tajnih vojaških dokumentov, ki razkrivajo naraščajoč upor talibanov proti mednarodnim silam v Afganistanu (Isaf), pa tudi, da naj bi se zaveznikom slabih devet let po začetku vojaških operacij v tej državi slabo pisalo.
Dokumenti, ki jih je objavila spletna stran WikiLeaks, z njenim dovoljenjem pa tudi nemška revija Die Spiegel, ameriški dnevnik New York Times in britanski Guardian, zajemajo časovno obdobje od leta 2004 do 2009. V njih piše, da naj bi se položaj poslabšal predvsem na severu države, kjer so nameščeni nemški vojaki.
Svetovalec ameriškega predsednika Baracka Obame James Jones je že izrazil ogorčenje nad objavo. "ZDA najostreje obsojajo objavo tajnih podatkov tako s strani posameznikov kot organizacij, saj so s tem ogrožena življenja Američanov in njihovih zaveznikov ter nacionalna varnost," je dejal.
Podobnega mnenja je bil tudi pakistanski veleposlanik v ZDA, ki je dejal, da je objava dokumentov, pri katerih gre za "neobdelana" poročila s terena, "neodgovorna".
Objavo dokumentov so obsodili tudi v Londonu, afganistanska vlada pa je v prvem odzivu sporočila, da so "pretreseni", da pa večinoma ne gre za nove ugotovitve.
Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange, ki zbira tajne uradne dokumente na podlagi anonimnih virov, je nasprotnega mnenja in je za Spiegel dejal, da dokumenti razkrivajo "vsakodnevno nasilje in trpljenje v vojni, kar bo zagotovo vplivalo na spremembo mnenja o tem, kaj se dogaja v Afganistanu, tudi tistih ljudi, ki imajo politični in diplomatski vpliv". Dodal je, da so pred objavo preverili, ali bodo podrobnosti, ki so jih razkrili, dejansko ogrožale vojake in njihove zaveznike v Afganistanu.
Assange meni, da je med dokumenti, ki so jih objavili, najti dokaze o vojnih zločinih. Ob tem je novinarjem v Londonu dejal, da je sodišče tisto, ki naj odloči, ali gre dejansko za zločine. Dodal je, da je moč objavo dokumentov o vojni v Afganistanu primerjati z odprtjem arhivov tajne službe nekdanje Nemške demokratične republike Stasi.
Seznam 'ubij ali ujemi'
Med objavljenimi dokumenti so tudi opisi operacij, ki jih je izvajala posebna enota, imenovana task force 373. Naloga njenih pripadnikov je boj proti pomembnim upornikom in talibanskim voditeljem. Nekatere njihove operacije pa so zahtevale nenamerne žrtve med afganistanskimi civilisti. Po poročanju britanskega časnika Guardian je na t. i. seznamu "ubij ali ujemi" več kot 2000 pomembnih talibanov, prav na podlagi tega seznama pa so pripadniki posebnih enot izbirali svoje tarče.
New York Times je med drugim objavil, da dokumenti razkrivajo tudi bojazen Američanov, da sicer zavezniška pakistanska tajna služba v resnici pomaga afganistanskim upornikom.
'Dnevnik vojne v Afganistanu'
Po navedbah WikiLeaks so dokumente, ki so jih že označili kot Dnevnik vojne v Afganistanu, napisali vojaki in obveščevalci, v njih pa večinoma opisujejo smrtonosne vojaške operacije, v katerih so sodelovali ameriški vojaki. Dokumenti se ne nanašajo na glavne tajne operacije in tiste, v katerih so sodelovali Evropejci ali drugi pripadniki Isafa.
Žbogar: Obstaja upanje na boljše čase
Razmere v Afganistanu je danes v Bruslju komentiral tudi zunanji minister Samuel Žbogar, ki se na same dokumente sicer ni mogel odzvati, ker jih ni videl. V povezavi z razmerami v Afganistanu pa je poudaril, da so seveda nevarne, zapletene in tvegane, tudi za slovenske vojake oziroma za vsakogar, ki je v državi.
Obenem pa je menil, da obstaja upanje na boljše čase, saj obstaja načrt za tranzicijo. Čeprav je mednarodna skupnost v državi že devet let, se po ministrovih besedah šele zadnje leto in pol poleg varnostnih razmer resnično ukvarja tudi s pravo tranzicijo.
Ob tem je minister, ki je bil nedavno sam v Afganistanu, te spremembe ponazoril s konkretnim primerom, povezanim s problematiko drog. Pojasnil je, da se že uvaja gojenje alternativnih proizvodov, na primer žafrana, ki prinašajo ljudem več prihodkov kot droge.
Kljub nevarnim razmeram Slovenija po ministrovih besedah ostaja v Afganistanu do leta 2012, v skladu z odločitvijo vlade, ki jo je potrdil tudi državni zbor.
KOMENTARJI (76)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.