Udeleženci Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu so danes ob zaključku srečanja izpostavili resna tveganja za letos, od begunske krize in nevarnosti za izstop Velike Britanije iz EU, do gospodarskih težav Kitajske ter padca cen nafte. A kljub temu se pod črto za leto 2016 kaže previden optimizem.
Kljub številnim tveganjem za svetovno gospodarstvo so se letošnje razprave najvišjih politikov in managerjev v Davosu končale s previdnim optimizmom za leto 2016. Globalna rast bo verjetno okoli 3,4-odstotna, v prihodnjem letu pa 3,7-odstotna, je ob zaključku foruma povedala generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde. "To je skromno, a v primerjavi s 3,1 odstotka v letu 2015 vendarle napredek."
Francozinja, ki je nedavno napovedala, da se bo potegovala za drugi mandat na čelu IMF, je danes osvetlila več perečih nevarnosti, med katerimi je po njenem mnenju daleč v ospredju Kitajska. Kot pojasnjuje, Kitajsko čaka prehod iz izvozno naravnanega gospodarstva v gospodarstvo, temelječe na povpraševanju in porabi.
"To je težek prehod," je dejala. Rast se bo upočasnila. A obenem dodala, da Kitajska ne bo doživela "hudega padca", ampak ji bo uspel relativno dobro nadzorovan prehod. Lagardovo sicer še naprej skrbi padec cen surovin, predvsem padec cen surove nafte.
V zvezi z gospodarskim razvojem v Evropi Lagardova vidi rahlo okrevanje. Begunska kriza pri tem po njenem mnenju ni le tveganje, temveč tudi priložnost. "Če bo integracija ljudi delovala, je lahko to srednjeročno gledano le prednost." Za države, kot so Nemčija in Švica, je lahko dobro voden sprejem ljudi in njihova integracija vsekakor dejavnik rasti.
Nevarnost predstavlja Velika Britanija, če bi izstopila iz EU
Gospodarstvo v Evropi si je v primerjavi z začetkom leta 2015 nekoliko opomoglo. IMF pričakuje rast v višini 1,5 odstotka. Kot veliko tveganje za Evropo pa je Lagardova označila nevarnost izstopa Velike Britanije iz EU. Izrazila je upanje, da bo med Veliko Britanijo in drugimi članicami EU prišlo do dogovora.
Britanski finančni minister George Osborne je pojasnil - tako kot dva dni pred tem tudi premier David Cameron - da bi večina Britancev glasovala proti izstopu, če bodo članice EU na februarskem vrhu v Bruslju prišle naproti britanskim zahtevam glede reform unije.
Sam je optimističen, da bo prišlo do dobre kupčije tako za Veliko Britanijo kot tudi EU. Obenem je pojasnil, da bodo Britanci želeli ostali v reformirani Evropi, če bo dogovor o reformah dosežen.
Velika Britanija želi med drugim omejiti dostop do socialnih pravic za nebritanske državljane EU. Številne države članice temu spornemu modelu, po katerem bi morali nebritanski državljani EU na Otoku živeti in prispevati štiri leta, preden bi bili upravičeni do socialne pomoči, ostro nasprotujejo.
Osborne je tudi opozoril na krepitev desnih populističnih strank in organizacij v Evropi. Po njegovem mnenju vlade tega ne bi smele prezreti in bi morale poskrbeti za dejanske skrbi prebivalstva. "V Združenem Kraljestvu, pa ne le pri nas, smo zaskrbljeni zaradi pritiskov priseljevanja," je dejal. "Zato ostajamo pri tem, kot smo rekli, da ljudje lahko pridejo v Veliko Britanijo in tu delajo, ne morejo pa takoj zahtevati naših ugodnosti."
Lagardova pa je omenila še pozitivne dogodke minulega leta. Sporazum ZN o ciljih trajnostnega razvoja iz Adis Abebe, pa tudi sporazum na podnebni konferenci v Parizu, lahko prispevata k zagonu svetovnega gospodarstva. Spodbudna je tudi gospodarska rast v Indiji. "Indiji trenutno uspeva, medtem ko se je gospodarstvo na Kitajskem upočasnilo," je še dejala Lagardova. Za Rusijo in Brazilijo pa napoveduje negativne stopnje rasti.
Sirija in begunci
Teme na forumu so se seveda vrtele tudi o Siriji in begunski krizi. Med drugim je bilo slišati, da za krizo v Siriji ni vojaške rešitve in da lahko begunci predstavljajo tudi priložnost.
Nemški predsednik Joachim Gauck je glede begunske krize ostro kritiziral pomanjkanje evropske solidarnosti. Razume sicer, da sta v državah srednje Evrope prisotna strah pred spremembami in skrb glede nacionalne identitete, težko pa razume, da solidarnost odrekajo tiste države, katerih prebivalci so jo kot politični preganjanci sami doživeli.
Te teme se je dotaknil tudi predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi. Meni, da lahko migrantski val predstavlja priložnost, saj bi lahko poraba denarja za migrante spodbudila gospodarsko rast v območju evra. Mednarodni denarni sklad (IMF) je v tej luči evropske države pozval k hitremu odprtju trga dela za begunce.
Glede krize v Siriji je iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif opozoril, da zanjo ne obstaja vojaška rešitev. "Potrebujemo politično rešitev," je povedal in dodal, da spor s Savdsko Arabijo ni v nikogaršnjem interesu.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.