'V Piranskem zalivu se skriva bogastvo'

Slovenije in njenih politikov ne zanima režim plovbe in ribolova v Jadranskem morju, piše Slobodna Dalmacija. Njihov cilj je, tako trdi upokojeni častnik Hrvaške vojske Nediljko Pušić, ki se sklicuje na pomembno dokumentacijo svetovnih institucij in strokovnjakov, zavarovati suverenost nad delom severnega Jadrana, na dnu katerega se nahajajo ogromne količine nafte in plina, ter doseči suverenost nad levo obalo Piranskega zaliva, da bi lahko izkoriščali rudno bogastvo, ki je pod kamnolomi.

Pušićevo senzacionalno odkritje, ki je docela podkrepljeno s topografskimi kartami in geomorfološkimi študijami svetovnih strokovnjakov in znanstvenikov, v dobri meri razkriva slovensko nepopustljivost v pogajanjih s Hrvaško okoli Piranskega zaliva, piše Dnevnik.hr.

Januarja lani je Pušić začel preučevati stare zemljevide iz 12. stoletja, pa vse tiste do 19. stoletja, kjer se je osredotočil na tok in ustje reke Dragonje. Pregledal je tudi topografske karte, kjer je narisan Piranski zaliv, do svetovnih zemljevidov in tudi zemljevidov nekdanje JNA, ter zemljevide topografskega zavoda Slovenije.

Po pregledu vseh zemljevidov je prišel do ugotovitev, da se zemljevidi med seboj razlikujejo le v dveh podrobnostih. Na svetovnih in ameriških zemljevidih so bili narisani vsi daljnovodi, v ameriških pa so bili kamnolomi oštevilčeni, česar v jugoslovanskih in slovenskih zemljevidih ni bilo. V poročilih ameriške geološke službe je našel natančne ocene količine nafte in zemeljskega plina v severnem Jadranu. Po ocenah iz leta 2000 se ob zahodni obali Istre ter v zahodni in južni Istri nahajajo milijoni neodkrite nafte in milijarde kubičnih metrov plina.

Do teh podatkov je že v fazi njihovega nastajanja z diplomatsko komunikacijo prišel slovenski diplomat Dimitrij Rupel, je za Slobodno Dalmacijo povedal Pušić in dodal, da je Slovenija že naročila dve platformi za izkoriščanje bogastva. Medtem pa so, tako Pušić, pripravili vse za izgradnjo plinovoda na relaciji Savudrija–Koper.

Sredinske črte ne bo

Končna odločba arbitraže o meji glede Piranskega zaliva ne bo uporabila sredinske črte. Glede na vse relevantne okoliščine in tudi na geografsko obliko sem o tem prepričana, je v Večerovem sobotnem intervjuju povedala strokovnjakinja za pomorsko mednarodno pravo Mirjam Škrk. "V interesu Slovenije in Hrvaške, iz ekoloških in tudi iz turističnih razlogov, bi bilo po mojem mnenju, da Piranski zaliv ohrani status notranjih morskih voda," je pojasnila Škrkova, nekdanja ustavna sodnica in nekdanja članica razpuščenega slovenskega dela mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov o meji, ki ga je vodil Miha Pogačnik.

Škrkova je izrazila pozitivno presenečenje nad doseženim dogovorom med premierjema Slovenije in Hrvaške o deblokadi hrvaških pristopnih pogajanj in nadaljevanju pogajanj o meji na podlagi drugega Rehnovega predloga, ki vsebuje ad hoc arbitražo.

Izpostavila je, da so med prvim in drugim Rehnovim predlogom "proceduralne, pravnotehnične razlike, ena pa se nanaša tudi na predmet spora". "V prvem Rehnovem predlogu je bilo morda nekoliko preširoko in nejasno formulirano, kako je s slovenskim stikom z odprtim morjem. V drugem predlogu je bistvena razlika," je pojasnila.

Slovenija, ki želi teritorialni dostop do odprtega morja, je predlagala amandma k prvemu Rehnovemu predlogu, "ker ni bilo povsem jasno, kako naj bi se to reševalo pred arbitražnim tribunalom". Zdaj bo moral arbitražni tribunal "odločiti o neposrednem, fizičnem stiku (angl. t. i. junction) Slovenije z odprtim morjem. Neodvisno od interesov obeh držav, ki so tu pač različni."

Po njeni oceni drugi Rehnov predlog vsebuje vse vitalne interese Slovenije, tudi načelo pravičnosti. "Da mora, upoštevajoč mednarodno pravo, pravičnost, dobrososedske odnose in relevantne okoliščine, rešitev biti pravična za obe državi. To so zadovoljiva jamstva. Več od tega bi bilo po mojem mnenju že preveč," je dejala.

Če se osnutka ne bo več bistveno spreminjalo, bo glavna naloga politike na Hrvaškem in v Sloveniji, da arbitražni sporazum čim prej pripeljeta do ratifikacije v parlamentu. Potrdila je tudi, da bi morebitni referendum lahko zavlekel reševanje zadev z mejo in oddaljil začetek arbitraže.

Potreben še en tehnični sestanek

Hrvaška je na medvladni konferenci v Bruslju v petek odprla oz. začasno zaprla 11 poglavij v pristopnih pogajanjih z EU, hkrati pa so ob prisotnosti švedskega predsedstva EU potekala tudi pogajanja s Slovenijo o meji oz. arbitražnem sporazumu. Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je po pogovorih dejal, da je potreben še en tehnični sestanek, vezan na časovnico, nato pa Slovenija pričakuje podpis tega sporazuma, ki naj se ne bi več bistveno spreminjal.

Hrvaški tisk pa danes poroča, da vsako omembo referenduma, ki prihaja "z nacionalistično-radikalne skrajne strani slovenske politične arene, velja gledati z enakim posmehom, kot si ga je zaslužila epopeja slovenskih nogometnih huliganov, ki so na referendumu hoteli povprašati glede hrvaškega vstopa v Nato".