Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) je danes v celoti zavrnilo tožbi za genocid v letih 1991-1995, ki sta ju druga proti drugi vložili Hrvaška in Srbija. Kot so dejali, Hrvaška ni uspela dokazati izrecnega namena Srbije, da izvede genocid nad Hrvati, Srbija pa ni prepričala sodišča, da je Hrvaška kršila konvencijo ZN o genocidu med operacijo Nevihta. Odločitev pomeni konec postopka, ki je trajal več kot 15 let. Razsodba je zavezujoča, dokončna in brez možnosti pritožbe.
Srbija ni kriva genocida
Najprej je sodnik Peter Tomka prebral obrazložitev njihove sodbe. Pojasnil je, kaj vse je potrebno, da sodišče prizna, da se je zgodil genocid.
Tomka je poudaril, da Srbija ne more biti odgovorna za dejanja, storjena pred 27. aprilom 1992, saj država do takrat še ni obstajala in tako ni bila zavezana s konvencijo o preprečevanju in kaznovanju genocida. Na to se je sklicevala tudi Srbija.
Tomka je razložil, da so sicer ugotovili, da so člani jugoslovanske vojske res ubili večje število članov manjšine na različnih delih Hrvaške, a da Hrvaška s posameznimi incidenti ni uspela dokazati, da je JNA izvršila genocid oziroma imela načrta izvršiti genocid. Končna sodba hrvaške tožbe je: Srbija med vojno ni izvršila genocida na Hrvaškem.
Kaj pa protitožba?
Nato je Tomka prebral odločitev o srbski protitožbi, ki se nanaša na operacijo Nevihta, češ da so Hrvati izvršili genocid nad srbsko manjšino. Tomka je poudaril, da prejšnje odločitve glede Nevihte niso vplivale na tokratno razsodbo. Spomnimo, da je bila Ante Gotovina sprva obsojen, nato pa oproščen obtožb vojnih zločinov.
ICJ je tudi v tem primeru ugotovil, da namena genocida ni bilo, čeprav so ugotovili ubijanje članov manjšine. Poboj civilistov ni bil v tako veliki meri, da bi v tem primeru lahko govorili o genocidu, so razsodili haaški sodniki. Tudi med operacijo Nevihta ni prišlo do genocida nad srbsko manjšino in tako Hrvaška ni izvršila teh vojnih zločinov, je povedal Tomka. Tudi protitožba je v celoti zavrnjena.
Tomka je Hrvaško in Srbijo še pozval, da naj sodelujejo pri iskanju pogrešanih oseb.
Milanovič: Nismo zadovoljni, a sodbo sprejemamo
Hrvaški premier Zoran Milanović je dejal, da s sodbo niso zadovoljni, a da jo sprejemajo. ''Nismo zadovoljni z zavrnitvijo hrvaške tožbe, zadovoljni pa smo z zavrnitvijo protitožbe. Ni potrjen genocid, a potrjeno je to, kar vemo: težki vojni zločini in etnično čiščenje,'' je komentiral Milanović.
Nikolić: Sodba ni izpolnila srbskih pričakovanj
Medtem je srbski predsednik Tomislav Nikolić ocenil, da sodba ni izpolnila srbskih pričakovanj, ko gre za odgovornost Hrvaške za genocid nad Srbi. Nikolić je poudaril, da je današnja sodba velikega pomena za Srbijo in srbski narod, ker je spremenila uveljavljene stereotipe mednarodne skupnosti o dogodkih med vojno 1991-1995 na območju nekdanje SFRJ.
Kot je pojasnil, je ICJ sklenil, da Hrvaški ni uspelo dokazati genocidnega namena srbske strani, obenem pa je najvišje sodišče ZN potrdilo, da so bili med hrvaško vojaško operacijo Nevihta leta 1995 storjeni množični zločini nad Srbi.
Spomnil je, da državi nista uspeli po diplomatski poti umakniti medsebojnih tožb za genocid, ker "ni bilo razumevanja na hrvaški strani".
Tožbo je najprej vložila Hrvaška, Srbija sledila s protitožbo
Hrvaška je leta 1999 na najvišjem sodišču ZN vložila tožbo proti ZR Jugoslaviji zaradi genocida, Srbija pa je pravna naslednica ZRJ. ICJ se je leta 2008 razglasil za pristojnega v primeru te tožbe, leta 2010 pa je sledila protitožba Srbije.
Hrvaška stran je trdila, da so bile srbske enote, vključno z JLA, pod neposrednim nadzorom Beograda ter da so v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja zagrešile genocid nad več deset tisoč hrvaškimi državljani na različnih delih Hrvaške, posebej na vzhodu Slavonije. Zahtevajo tudi vojno odškodnino.
Srbija je vztrajala, da ne more biti odgovorna za zločine iz hrvaške tožbe, ki so bili storjeni pred aprilom 1992, ko še ni bila ustanovljena niti ZR Jugoslavija. Hkrati trdi, da je Hrvaška med operacijo Nevihta leta 1995 zagrešila genocid nad srbskim prebivalstvom.
Razsodba bo gotovo vplivala na razvoj hrvaško-srbskih odnosov, ki so že leta obremenjeni s številnimi odprtimi vprašanji, ki izhajajo iz vojne, od pogrešanih oseb do spora o meji.
