Papandreu preživel glasovanje o zaupnici

V grškem parlamentu so pozno popoldne začeli razpravo, h kateri se je prijavilo 70 poslancev, med njimi pa jih je precej iz vladajoče socialistične stranke Pasok. Grški premier George Papandreu je pred poslance stopil okrog 23. ure, v rokah je držal zeleno mapo, od svojih poslancev pa je prejel stoječe ovacije. Nato je nagovoril poslance. Kot je povedal, se je bojeval sam, brez opozicije, za dobro države. Strinjal se je, da je njegova vlada naredila nekaj napak, vendar je prepričan, da jih je prejšnja naredila še veliko več. ''Jaz sem bil tisti, ki sem moral pobrati vse zdrobljene koščke,'' je povedal.

Papandreu je državljanom sporočil, da jim ni treba skrbeti za varnost bančnih računov in skladov socialne varnosti. Prav tako ne bo zmanjšal plač za 50 odstotkov. To je naša zadnja možnost, da obnovimo našo državo, je povedal. Papandreu je spregovoril tudi o referendumu in dejal, da bi pustil ljudem, da se sami odločijo za ali proti, ni pa omenil, kako bi se glasilo referendumsko vprašanje. Je pa tudi povedal, da mora G20 sprejeti dejstvo, da so ljudje v Evropi pomembnejši od dogajanja na borzi.

Predsednik vlade je, kot je dejal, proti volitvam, ki bi bile po njegovem katastrofalne, prav tako pa bi zamaknile evropsko pomoč. Zdaj potrebujemo močno vlado, je povedal in pozval h koalicijski vladi. ''Ni mi mar, če ne bom še enkrat izvoljen,'' je poudaril Papandreu. Če pa bo dobil zaupnico, bo jutri šel k predsedniku države, s katerim se bo pogovoril o ustanovitvi vlade narodne enotnosti.

Ob koncu govora je Papandreou poslal sporočilo tudi tujini: ''Grki se lahko soočijo s težkimi situacijami in naredijo kar morajo v zadnji minuti.'' Govor pa je končal z besedami: ''Prepričan sem, da bomo šli naprej skupaj.'' Sledile so stoječe ovacije, Papandreu pa je po rami potrepljal finančnega ministra Evangelosa.

Po premierjevem nagovoru so sledile prve reakcije predsednikov strank, nato pa glasovanje. Poslanci so glasovali posamično, in sicer tako, da je vsak z glasnim "da" ali "ne" izrazil svojo odločitev. Po več kot 20 minutah je padla odločitev. Papandreu je prejel zaupnico, zanjo so glasovali tudi tisti njegovi kolegi, ki so prej napovedali, da bodo vladi podelili odločen ''ne''. Za zaupnico je glasovalo 153 poslancev, proti pa 143.

Grčija odstopila od referenduma

Sicer pa je Grčija tudi uradno odstopila od referendumske namere in tako kontroverznega posvetovanja o mednarodni pomoči Grčiji kot tudi o obstanku v evroobmočju ne bo. Razpisani referendum, ki ga je v ponedeljek naznanil premier Papandreu je razburil celotno politično javnost tako doma kot v svetu, kot Damoklejev meč nad glavami evropskih gospodarstev pa je bila tudi grožnja vnovične poglobitve gospodarske krize.

Zaradi vse manjše podpore reformam njegove vlade med prebivalstvom in v opoziciji se je Papandreu odločil, da bo šel v parlament po zaupnico. Če namreč želi Grčija poravnati svoje dolgove in se izogniti bankrotu, mora pristati na zahteve, ki so vezane na mednarodno pomoč EU in IMF, ki jo država nujno potrebuje.

Papandreujeva napoved, da je pripravljen odstopiti od referendumske namere, je nekoliko okrepila zaupanje v evro. Azijske delnice so tako narasle za dva odstotka, stabilizirala pa se je tudi vrednost evra. Vseeno ostajajo vlagatelj previdni, saj je veliko odvisno tudi od tega, ali ne bo šla Grčija nemara po poti politične oslabitve in predčasnih volitev.

Če bodo Grki razpisali splošne volitve, v katerih si ne bo nobena izmed strank mogla zagotoviti prepričljive večine, kot kaže po sedanjih političnih stavnicah, se lahko kriza v državi še poglobi.

Prelomni trenutki za Grčijo in Evropo

Grki so se do sedaj na vse pretege borili s političnimi pozivi po zategovanju pasov, zmanjšanju stroškov, višjih davkih in odpuščanjih, zaradi česar bije država že tretje leto po zvonu recesije, državo pa je destabiliziral tudi niz demonstracij in stavk ter protestov, ki so prerasli tudi v poulične izgrede. Zavoljo tega bi bila referendumska zavrnitev zelo verjetna, pa čeprav bi bila Grčija zato izrinjena iz mednarodnih finančnih tokov in čeprav bi bila zaradi tega kriza evroobmočja še bolj poglobljena. Naslednji državi, ki bi tako lahko šli po poti Grčije, bi bili prav zlahka Italija in Španija.

Čeprav bo politično dogajanje v Grčiji napeto, je četrtkova odločitev možnost izvedbe referenduma domala popolnoma izničila. Premier je izrazil pripravljenost popolnoma odstopiti od namere, če načrt pomoči v parlamentu podpre opozicija. O tem se je že v četrtek pogajal s konzervativno Novo demokratično stranko, s čimer je pred osebne ambicije postavil nacionalni interes.

"Nisem vezan na svoj položaj. Prav tako ne stremim k temu, da bi bil znova izvoljen. Želim si le, da bi rešili državo,“ je povedal v govoru pred domačim parlamentom. Zaprosil je tudi za podporo lastne stranke PASOK, da mu da podporo pri glasovanju o zaupnici, a je zaradi javnega revolta vse bolj verjetno, da se njegovi vladavini bliža predčasni konec.